Državni zbor je dne 9. 8. 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F, v nadaljevanju: »Zakon«), ki je začel veljati dne 11. 8. 2023. Zakon vzpostavlja možnost hitre in učinkovite odprave škode, ki je posledica naravnih nesreč.
Poglavitne novosti, ki jih v luči letošnjih katastrofalnih poplav prinaša Zakon, so sledeče:
- Možnost dodelitve sredstev iz državnega proračuna pri odpravi posledic naravnih nesreč še pred potrditvijo končne ocene nastale neposredne škode. Občine tako lahko za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejmejo finančna sredstva do višine 40 % predhodno ocenjene škode. Temu bo nato sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Ta novost velja za vse naravne nesreče od dne 1. 1. 2023 dalje.
- Dodelitev sredstev za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče zavarovati in zanje pridobiti državno pomoč, v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje.
- Dodelitev pomoči po pravilih »de minimis« tudi za tista kmetijska gospodarstva, katerih kmetijski pridelki so 100-% poškodovani.
- Za odpravo škode v gospodarstvu, ki je nastala kot posledica naravnih nesreč, se gospodarskim družbam, podjetnikom, posameznikom, zavodom in zadrugam s sedežem v Republiki Sloveniji omogoča dodelitev sredstev v nepovratni (subvencije) ali povratni obliki (posojila, garancije) tako v obliki posojilnih skladov ali v obliki jamstvenih shem.
Kot rečeno, zgornje novosti veljajo za vse primere odprave posledic naravnih nesreč v letu 2023, Zakon pa vzpostavlja še sledeče dodatne nujne interventne ukrepe za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, ki se nanašajo na pomoč gospodarstvu, zaposlenim ter samozaposlenim.
Delodajalci so upravičeni do celotnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem, ki v obdobju od 3. 8. 2023 do 31. 12. 2023 ne morejo opravljati dela zaradi višje sile v obliki posledic poplav avgusta 2023, prav tako pa so upravičeni do delnega povračila nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo, ker jim delodajalci zaradi posledic poplav začasno, ne morejo zagotavljati dela, in sicer najdlje do 31. 10. 2023, pri čemer lahko Vlada podaljša ukrep do 31. 12. 2023.
Delavci so v času nezmožnosti opravljanja dela in čakanja na delo zaradi posledic poplav avgusta 2023 upravičeni do nadomestila v višini 80 % osnove plače.
V obdobju prejemanja pomoči delodajalec delavcem, za katere je uveljavljal povračilo izplačanih nadomestil plače, ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, prav tako pa od 3. 8. 2023 dalje pri delodajalcu ne sme priti do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu za leto 2023, sicer mora delodajalec povračila vrniti. Delodajalec med drugim tudi ne bo mogel uveljavljati povračila za nadomestilo za delca, ki zaradi posledic naravne nesreče ne more opravljati dela v času teka odpovednega roka.
Ker povračila štejejo za državno pomoč, vsota povračil nadomestil ne sme biti višja od dejanske škode.
Zakon omogoča prostovoljcem, ki opravljajo prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, pravico do 100-% plačane odsotnosti z dela največ 7 delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav.
Enkratna solidarnostna pomoč za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, ki jo delodajalci izplačajo v letu 2023, se v skladu z Zakonom do višine 10.000 eurov ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja.
Zakon predvideva pomoč tudi samozaposlenim osebam, ki so bile za opravljanje dejavnosti registrirane najkasneje od 1. julija 2023 do uveljavitve Zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Zakon dodeljuje pomoč za avgust, september, oktober, november in december v višini 1.200 evrov na mesec. Pomoč bo oproščena vseh davkov in prispevkov.
Zakon prav tako na področju gospodarstva določa začasne ukrepe, in sicer: (1) likvidnostne ukrepe na področju gospodarstva; (2) prehodno ureditev mejne vrednosti za javna naročila v primerih odprave posledic naravnih nesreč večjega obsega; (3) (ne)uporabo določb pogodbenih kazni v primerih odprave posledic naravnih nesreč večjega obsega; (4) dvig višine ocenjene vrednosti za javno naročanje gradenj v primerih odprave posledic naravnih nesreč večjega obsega.
Upoštevajoč napovedane podnebne spremembe in vse pogostejše pojavljanje neviht, ki povzročajo veliko materialno škodo, sprejeti Zakon predstavlja pomemben korak k omogočanju hitrejše normalizacije stanja na območjih, prizadetih z naravno nesrečo.
