Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), ki je veljal dobrih 20 let, je pred kratkim nadomestil Zakon o katastru nepremičnin (ZKN), ki se je pričel uporabljati dne 4. 4. 2022.
ZKN kot bistveno vzpostavlja enotno evidenco, imenovano kataster nepremičnin, ki pregledno nadomešča prej uporabljane tri ločene evidence (tj. zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin), v katere so se vpisovali podatki o parcelah, stavbah in delih stavb na območju države. Enako kot doslej bodo podatki vodeni s strani Geodetske uprave RS, zbirka listin pa se bo vodila v fizični in elektronski obliki.
Temeljni cilj ZKN je zagotoviti vpise podatkov v nepremičninske evidence, tako, da bodo izpolnile večnamensko vlogo in sicer kot osnova za vpis stvarnih pravic v zemljiški knjigi, za davčne, prostorske, stanovanjske, socialne, energetske, varnostne, statistične in druge namene.
Vsi relevantni podatki o nepremičninah se po novem vodijo v dveh temeljnih, med seboj elektronsko povezanih sistemih, in sicer:
- katastru nepremičnin, kjer se vodijo podatki o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, ter
- zemljiški knjigi, kjer se vodijo podatki o stvarno pravnih pravicah na nepremičninah.
Med opaznejšimi novostmi ZKN določa enotni katastrski postopek, ki nadomešča ločene postopke izdelave elaborata in postopka vpisa novih ali spremenjenih podatkov ter izrecno določa, kdo ima dostop do informacijskega sistema, na način, da se mu omogoči vpis elaboratov, izdelanih v katastrskih in sodnih postopkih. V primeru uveljavljanja strokovne napake geodeta, mora stranka v upravnem delu katastrskega postopka skladno z ZKN predložiti drugo mnenje, tj. obrazloženo strokovno mnenje o tem, ali elaborat, vložen v informacijski sistem, odraža pravilno in popolno dejansko stanje, ugotovljeno in prikazano v skladu s standardi in pravili geodetske stroke.
Kot zanimivost velja izpostaviti, da ZKN uvaja možnost evidentiranja območja služnosti in stavbne pravice (prim. vpis območja služnosti, ki poteka samo po delu določene parcele), česar njegov predhodnik ZEN ni omogočal. ZKN ustrezneje ureja tudi način vodenja sestavin delov stavb, kot so atriji in parkirna mesta, vpise podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb ter spreminjanje teh podatkov ob upoštevanju pravne varnosti lastnikov nepremičnin.
Za učinkovito odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri vpisu podatkov o nepremičninah v kataster nepremičnin, ZKN uvaja opozorilni sistem, ki zagotavlja informacije o parcelah, stavbah ali delih stavb, za katere je na podlagi verjetno izkazanih dejstev in okoliščin mogoče sklepati, da njihovi podatki v katastru nepremičnin niso pravilni ali popolni.
ZKN vzpostavlja tudi register naslovov, ki je evidenca podatkov o naslovih v Republiki Sloveniji, ki so se do sedaj vodili kot sestavni del registra prostorskih enot. Podatki o naslovih se hranijo trajno in se uporabljajo z nameni, kot so določanje lokacije, identifikacija, določanje pravne pristojnosti, dostava pošiljk ipd.
Končno ZKN določa tudi nekaj prekrškov, prim. v zvezi z oznako državne meje, izvajanjem meritev in opazovanj ter mejniki, zaradi neoznačitve ali napačne označitve stanovanj in poslovnih prostorov, zaradi nevpisa stavbe ali dela stavbe v kataster nepremičnin ipd. Nadzor nad izvajanjem določb ZKN in na njegovi podlagi izdanih predpisov opravlja geodetski inšpektor, ki lahko v primeru ugotovljene kršitve izreče globo.
