Spremembe Zakona o delovnih razmerjih

Državni zbor je na izredni seji dne 7. 11. 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: »novela ZDR-1«), s katerim želi vlada RS slovenski pravni red zlasti uskladiti z (i) Direktivo (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (Direktiva 2019/1152/EU) in (ii) Direktivo (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (2019/1158/EU) v delu, ki se nanaša na izvajanje delovnopravnih pravic in obveznosti.

Med ključne spremembe oz. novosti, ki jih prinaša novela ZDR-1, spadajo:

  • Dodatne obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi. Poleg obstoječih obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, novela ZDR-1 določa, da morajo pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene po njeni uveljavitvi, vključevati (i) določilo o plačilu dodatkov in drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače in (ii) določilo o usposabljanju s strani delodajalca.
  • Sprememba oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi izboljšanja pogojev dela. Novela ZDR-1 predvideva možnost delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove zaradi izboljšanja zaposlitve oziroma pogojev dela. Takšen predlog sme delavec podati po poteku šestih mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma po poteku daljšega poskusnega dela. O navedenem predlogu mora delodajalec odločiti in pisno utemeljiti svojo odločitev v roku 30 dni.
  • Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Novela ZDR-1 omogoča delavcem, ki negujejo otroka, starega do 8 let ali zagotavljajo oskrbo, da v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja delodajalcu predlagajo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. Svojo odločitev glede omenjenega predloga mora delodajalec v roku 15 dni pisno utemeljiti.
  • Uvedba pravice do odklopa. Gre za pravico delavca, da v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ni na razpolago delodajalcu.
  • Uvedba oskrbovalskega dopusta. Gre za upravičenje delavca do odsotnosti z dela do pet delovnih dni v primeru potrebe po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskih članov iz prve, druge ali tretje alineje drugega odstavka 26. člena ZDR-1 ali osebe, s katero živi v istem gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.
  • Varstvo oskrbovalcev. Novela ZDR-1 poleg posebnega varstva delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, določa tudi varstvo zaradi oskrbe, pri čemer se kot oskrba šteje bodisi delo s krajšim delovnim časom zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja iz tretje alineje tega prispevka bodisi odsotnost z dela zaradi oskrbovalskega dopusta iz pete alineje tega prispevka.
  • Sprememba obdobja izrabe letnega dopusta. Novela ZDR-1 podaljšuje rok za izrabo dopusta, ki ni bil izrabljen zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta.
  • Varstvo delavcev, ki so žrtve nasilja v družin Novela ZDR-1 delavce, ki so žrtve nasilja v družini, uvršča v kategorijo delavcev, ki imajo pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju, pri čemer se kot žrtev nasilja v družini šteje oseba, ki je v zadnjih dveh letih doživela eno od oblik nasilja v družini in je nasilje prijavila na policijo ali center za socialno delo, postopki v zvezi z nasiljem in odpravljanjem posledic nasilja pa še niso končani. V primeru spora je dokazno breme v zvezi z uveljavljanjem tovrstnega posebnega varstva na delodajalcu. Skladno z novelo ZDR-1 se takšnim delavcem lahko naloži opravljanje delo preko polnega delovnega časa, neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas ali se ga razporedi na nočno delo zgolj na podlagi njihovega predhodnega pisnega soglasja. Novela ZDR-1 prav tako določa pravico do petih delovnih dni plačane odsotnosti v posameznem koledarskem letu v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini.
  • Krajši delovni čas za delavce, ki so žrtve nasilja v družini. Novela ZDR-1 določa, da lahko delavec, ki je žrtev nasilja v družini, v času trajanja delovnega razmerja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Svojo odločitev glede omenjenega predloga mora delodajalec v roku 15 dni pisno utemeljiti.
  • Krajši rok za ponovno kršitev v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in pravica do izjave o očitanih kršitvah. Skladno z novelo ZDR-1 je obdobje, v katerem delavec ne sme ponoviti kršitve, krajše, in sicer to namesto enega leta sedaj znaša šest mesecev. Poleg tega, novela ZDR-1 določa obveznost delodajalca, da ta na pisno zahtevo delavca slednjemu omogoči možnost izjave o kršitvah, in sicer v roku treh delovnih dni od prejema pisnega opozorila delodajalca. Po takšni podani izjavi, mora delodajalec v roku osmih dni sprejeti pisno obrazloženo odločitev o podanem opozorilu.
  • Dodaten razlog za izredno odpoved s strani delavca. Novela ZDR-1 določa pravico do izredne odpovedi s strani delavca tudi v primeru, ko delodajalec ne izplačuje nadomestila plače, in ne zgolj v primeru, ko delodajalec ne izplačuje plače.
  • Nova opredelitev dneva prenehanja delovnega razmerja v času začasne nezmožnosti. Skladno z novelo ZDR-1 delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, delovno razmerje preneha z iztekom zadnjega dne odsotnosti z dela začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Ob tem najkasnejši rok šestih mesecev po izteku odpovednega roka ostaja nespremenjen.
  • Zadržanje učinkovanja odpovedi predstavnikom delavcev. V primeru, ko predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, novela ZDR-1 določa možnost zadržanja učinkovanja odpovedi do odločitve sodišča na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev.
  • Subsidiarna odgovornost izvajalca za izplačilo plač. Novela ZDR-1 predvideva subsidiarno odgovornost izvajalca v gradbeništvu za plačilo plač, ki jih delavcu za delo, opravljeno v okviru izvajanja storitve za izvajalca, ni izplačal neposredni podizvajalec.

Novela ZDR-1 bo, z izjemo posameznih določb, za katere je predvideno daljše prehodno obdobje, pričela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

SORODNE OBJAVE
Uvrstitev na lestvico Legal 500

Uvrstitev na lestvico Legal 500

Z veseljem sporočamo, da je odvetniška pisarna Sibinčič Novak & Partnerji ponovnouvrščena na lestvico vodilnih odvetniških pisarn v Sloveniji po…

Preberi več
Naše pravno znanje in povezave širimo prek meja.

Naše pravno znanje in povezave širimo prek meja.

Odvetniška pisarna Sibinčič Novak & Partnerji se je včlanila v Mackrell International Legal Network, globalno mrežo odvetniških pisarn, specializiranih za vsa…

Preberi več
Chambers and Partners je uvrstil Sibinčič Novak & Partnerji med najboljše odvetniške družbe v Sloveniji!

Chambers and Partners je uvrstil Sibinčič Novak & Partnerji med najboljše odvetniške družbe v Sloveniji!

Ponosno sporočamo, da smo bili pri Chambers and Partners v Global Guide 2024 rangirani  kot ena izmed enajstih najboljših odvetniških…

Preberi več

Naslov:

Odvetniška družba Sibinčič Novak & Partnerji
Dalmatinova ulica 8
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Podatki o družbi:

Osnovni kapital 10.560 EUR

Matična številka: 9575782000

ID DDV: SI68184093

Okrožno sodišče v Ljubljani