Mineva leto dni, odkar je Slovenija doživela spremembe na področju urejanja prostorske zakonodaje. Področje urejanja prostorov in graditve objektov od 1. 6. 2018 na novo urejajo Zakon o urejanju prostora (Zurep-2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. (Zaid). Od omenjenega zakonodajnega trojčka je največjo reformo urejanja prostora prinesel Zurep-2, ki je razveljavil tri sedanje predpise: Zakon o urejanju prostora (Zurep-1), Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in Zakon o umeščanju prostorskih ureditev v prostor (ZUPUDPP).
Ena najpomembnejših novosti v smeri izboljšanja, ki jo je Zurep-2 prinesel v slovenski pravni prostor je možnost sprožitve upravnega spora zoper prostorske izvedbene akte na Upravnem sodišču. Predmetna sprememba je velik korak naprej od prejšnje ureditve, kjer je zakonitost oziroma ustavnost prostorskih izvedbenih aktov presojalo Ustavno sodišče, ki je v glavnem tovrstno odločanje zavračalo z argumentom pomanjkanja pravnega interesa.
Od uveljavitve zgoraj navedene spremembe tako v upravnem sporu sodišče odloča tudi o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov v delu določitve namenske rabe prostora ali njene usmeritve, določitve prostorskih izvedbenih pogojev, ki se nanašajo na namembnost posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, ali na velikost gradbene parcele ali na najustreznejše variante v uredbi o najustreznejši varianti, zato je priporočljivo dobro strokovno poznavanje omenjenih predpisov.
