Dne 1. 1. 2023 bo v Nemčiji začel veljati t.i. »Act on Corporate Due Diligence in Supply Chains« (v nemščini Lieferkettensorgfaltspflichtengesetz – LkSG), ki je bil objavljen dne 22. 7. 2021 v nemškem uradnem listu (v nadaljevanju: »Akt«). Njegov namen je zagotoviti učinkovitejše varovanje človekovih pravic in okolja v svetovnem gospodarstvu.
Akt se bo uporabljal za družbe, ki imajo glavno upravo, glavni kraj poslovanja, upravni sedež, registrirani sedež ali podružnico v Nemčiji in imajo v Nemčiji 3000 ali več zaposlenih. Od 1. 1. 2024 se bo pogoj števila zaposlenih zmanjšal na 1000 zaposlenih.
Akt se bo uporabljal na področju varovanja človekovih pravic in okolja, predvsem pa na področjih:
- delovnopravnih zadev (npr. zaposlovanje otrok, prepoved suženjstva oziroma podobnih razmerij, upoštevanje varnosti in zdravja pri delu, prepoved diskriminacije pri zaposlitvi in plačilu itd.);
- onesnaževanja (npr. vplivi na okolje pri delovanju podjetja, prepoved uporabe živega srebra in njegovih derivatov, ravnanja z nevarnimi odpadki itd.).
V skladu s 3. členom Akta bodo morala podjetja v svoji dobavni verigi na ustrezen način upoštevati obveznosti skrbnega preverjanja človekovih pravic in varovanja okolja. S tem se bo zagotovilo, da podjetja izpolnjujejo svojo odgovornost za varstvo človekovih pravic.
Skladno s tem bodo morala podjetja vpeljati različne ukrepe, ki se med seboj dopolnjujejo in so hkrati med sabo povezani, in sicer:
- vzpostavitev sistema za obvladovanje tveganj;
- imenovanje notranjega predstavnika za človekove pravice;
- izvajanje rednih analiz tveganj;
- sprejetje politik na področju človekovih pravic;
- vzpostavitev preventivnih ukrepov na svojem poslovnem področju in v odnosu do neposrednih dobaviteljev;
- sprejemanje korektivnih ukrepov v primeru kršitve zaščitenega pravnega položaja;
- vzpostavitev pritožbenega postopka za obveščanje o kršitvah človekovih pravic;
- izvajanje ukrepov potrebne skrbnosti v zvezi s tveganji pri posrednih dobaviteljih;
- beleženje postopkov skrbnih pregledov, ugotovljenih tveganj in sprejetih ukrepov ter objava letnega poročila, ki mora biti brezplačno in javno dostopno, na svoji spletni strani.
Akt bo od podjetij zahteval, da izvedejo analizo tveganja v zvezi s svojimi dejavnostmi in poslovnimi odnosi v dobavni verigi. Podjetja bodo nadalje morala zagotoviti, da se določi oseba v podjetju, ki je odgovorna za spremljanje obvladovanja tveganj, in sicer z imenovanjem predstavnika za človekove pravice. Opredelitev tveganj je podlaga za poznejšo opredelitev preventivnih in korektivnih ukrepov, katerih cilj je opredeliti, preprečiti, odpraviti ali vsaj zmanjšati tveganja za človekove pravice in kršitve pravic v dobavnih verigah.
Eden izmed ciljev Akta je, da se kršitve človekovih pravic v dobavni verigi ustavi. Če to ni mogoče, morajo podjetja razviti načrt za zmanjšanje negativnih vplivov. Najprej morajo podjetja na podlagi medsebojnega sodelovanju poskušati najti skupno rešitev s svojimi dobavitelji, pri čemer se lahko zahteva podpis akcijskega načrta za odpravo nepravilnosti. Kot zadnji ukrep se lahko zahteva prekinitev poslovnih odnosov, medtem ko se lahko začasna prekinitev poslovnih odnosov obravnava kot milejše sredstvo.
Akt določa okvir obveznosti, ki jih bo potrebno izvajati, hkrati pa ustvarja enoten standard za vsa nemška podjetja.
Določbe Akta bodo vplivale tudi na slovenska podjetja, če so le ta dobavitelji svojih storitev in/ali proizvodov večjim nemškim podjetjem. Slovenska podjetja lahko pričakujejo več preverjanj oziroma vzpostavitev novih dvostranskih pogodb s strani svojih nemških partnerjev na področju delovnega prava, področju ravnanja z okoljem in ravnanja z odpadki.
V pripravi je tudi EU direktiva, ki bo urejala podobno materijo in bo veljala za vse države članice EU.
