Člani upravnega odbora in izvršni direktorji v delniških družbah, ki imajo vzpostavljen enotirni sistem upravljanja, imajo specifičen pravni položaj. Ta se med drugim izraža pri nastopu in opravljanju funkcije, ki lahko temelji na različnih pravnih podlagah, obdavčitvi prejemkov in delovanju v mednarodnem prostoru.
Po sprejetem stališču, ki ga zavzema tako sodna praksa kot FURS, lahko funkcijo člana organa vodenja ali nadzora opravlja le fizična oseba. Čeprav se v praksi pogosto pojavlja izplačevanje prejemkov preko drugih gospodarskih subjektov, je potrebno te prejemke obravnavati enako, kot če bi bili izplačani neposredno fizični osebi.
Člani upravnega odbora so imenovani s strani skupščine delničarjev, izvršni direktorji pa s strani upravnega odbora, s čimer pridobijo mandat za opravljanje svoje funkcije. Pravna podlaga za opravljanje funkcije je lahko pogodba o zaposlitvi (s poslovodno osebo), civilnopravna pogodba (mandatna pogodba) ali pa se funkcija opravlja brez posebne pogodbe, kar je bolj običajno za člane upravnega odbora in ne tudi za izvršne direktorje. Za opravljanje storitev izven funkcije lahko člani upravnega odbora sklenejo tudi pogodbo o svetovanju. Na tem mestu poudarjamo, da se davčna obravnava vedno prilagaja vsebini dela, ki ga posameznik opravlja, ne glede na poimenovanje pogodbe.
Če člani in izvršni direktorji opravljajo funkcijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, se prejemki, kot so osnovna plača, bonitete (v denarju ali naravi) in zavarovanja (z izjemami), vključijo v davčno osnovo. Nagrade za poslovno uspešnost se obdavčijo ob prejemu ali ob prenosu opcijskih upravičenj ali delnic. Te nagrade lahko v določenih primerih uživajo davčne olajšave, če so izplačane v okviru širše sheme nagrajevanja. Sejnine, ki jih prejemajo člani upravnih odborov, so prav tako obdavčene kot dohodek iz delovnega razmerja. Stroški za pot na delo, službene poti, prehrano, terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje pa se ne vštevajo v davčno osnovo, razen če presegajo z uredbo določeno višino. Posebna ureditev velja pri napotitvah v tujino.
Pri pogodbah o poslovodenju ali mandatnih pogodbah veljajo podobna pravila kot pri pogodbah o zaposlitvi. Prejemki in povračila stroškov se obravnavajo kot dohodek iz delovnega razmerja in so podvrženi obračunu obveznih prispevkov za socialno varnost.
V kolikor člani upravnega odbora opravljajo funkcijo brez posebne pogodbe, se obdavčitev prejemkov obravnava podobno kot pri pogodbah o zaposlitvi, vključno s plačilom prispevkov.
Člani upravnega odbora lahko za svetovalske storitve, ki jih opravljajo ločeno od izvrševanja funkcije, sklenejo pogodbo o svetovanju (podjemna pogodba), na podlagi katere so prejemki dodatno obdavčeni še s posebnim davkom na določene prejemke (trenutno 25%). Značilnost prejemkov po omenjeni pogodbi je za davčnega zavezanca neugodna davčna obravnava, saj se v davčno osnovo vštevajo tudi stroški izvajalca v zvezi s svetovanjem.
Kar zadeva mednarodni vidik morajo slovenski rezidenti, ki opravljajo funkcijo člana upravnega odbora ali izvršnega direktorja v tujini, prejemke iz tujine prijaviti pri FURS in uveljavljati odpravo dvojne obdavčitve, bodisi z odbitkom tujega davka bodisi z oprostitvijo. Obdavčevanje dohodkov nerezidentov, ki opravljajo funkcijo v Sloveniji, je omejeno na dohodke z virom v Sloveniji. Pri tem ima Slovenija prednostno pravico do obdavčitve, medtem ko mora država rezidentstva nerezidenta poskrbeti za odpravo dvojne obdavčitve.
Pravna podlaga za ureditev prejemkov in davčna optimizacija le-teh zahteva skrbno načrtovanje in poznavanje zakonodaje. Nepravilna ureditev lahko vodi v davčne težave, zato je ključnega pomena, da družbe za pravilno in optimalno ureditev vključijo strokovnjake, ki bodo zagotovili davčno in pravno skladnost.
Jan Lukšič, odvetnik
Larisa Omanović, diplomirana pravnica
