Sodišče Evropske unije (»SEU«) je s sodbo v zadevi opr. št. C-555/21 odgovorilo na zahtevo za predhodno odločanje, ki jo je nanj naslovilo Avstrijsko vrhovno sodišče v zvezi z razlago Direktive 2014/17 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine.
Avstrijsko vrhovno sodišče je predhodno vprašanje naslovilo v zvezi s sodnim postopkom, ki teče pred avstrijskimi sodišči, v katerem tamkajšnje združenje za varstvo interesov potrošnikov (nem. Verein für Konsumenteninformation) izpodbija splošni pogoj, ki ga banka UniCredit Bank Austria uporablja v svojih hipotekarnih kreditnih pogodbah. S spornim pogojem namreč banka, v primeru predčasnega poplačila potrošniškega hipotekarnega kredita, sorazmerno zmanjša le obresti in stroške kredita, ki so odvisni od trajanja kredita, pri tem pa sorazmernega zmanjšanja ne upošteva tudi za tiste stroške, ki niso odvisni od trajanja kredita (npr. stroške obdelave kredita).
SEU je na vprašanje ali Direktiva 2014/17 nasprotuje nacionalni ureditvi, s katero je določeno, da pravica potrošnika do zmanjšanja skupnih stroškov kredita, v primeru predčasnega odplačila kredita, vključuje le obresti in stroške, ki so odvisni od trajanja pogodbe, odgovorilo, da direktiva taki ureditvi ne nasprotuje. V primeru predčasnega poplačila lahko torej potrošnik zahteva le zmanjšanje obresti in stroškov, ki so odvisni od trajanja pogodbe.
SEU je poudarilo, da je namen pravice do zmanjšanja skupnih stroškov kredita v tem, da se kreditna pogodba prilagodi glede na okoliščine predčasnega odplačila. Ta pravica torej ne vključuje (i) stroškov, ki jih potrošnik nosi ne glede na trajanje pogodbe ter (ii) storitev, ki so bile ob predčasnem odplačilu že v celoti opravljene. SEU je v sodbi še poudarilo, da morajo nacionalna sodišča zagotoviti, da stroški, ki jih nosi potrošnik v primeru predčasnega poplačila kredita, objektivno ne pomenijo nadomestila v korist kreditodajalca za začasno uporabo kapitala ali za storitve, ki bi jih bilo potrebno ob predčasnem odplačilu še opraviti.
