Novela Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1F)

Dne 12. 7. 2023 je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena novela Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1F), ki bo začela veljati 27. 7. 2023 (v nadaljevanju: »ZIL-1«).

 

Ključne spremembe, ki jih prinaša novela se osredotočajo na poenostavitev in pocenitev postopkov povezanih z registracijo patenta, hitrejše pridobivanje informacij v postopkih dodelitve patenta, ekonomičnost upravnega postopka razveljavitve in ugotovitve ničnosti znamke, prepoved hkratnega učinka evropskega patenta kot nacionalnega patenta ter nekatere druge spremembe na področju patentnega varstva, ki bodo naštete v nadaljevanju. Te ključne spremembe bodo pomembno prispevale k izboljšanju sistema industrijske lastnine v Sloveniji ter nacionalno zakonodajo uskladile z Direktivo (EU) 2015/2436 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, z Uredbo (EU) 2017/1001 o blagovni znamki Evropske unije in s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov oziroma Evropske patentne konvencije.

 

       a.) Hitrejši postopek pridobivanja informacij

 

Novela daje Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije (v nadaljevanju: »Urad«) novo pristojnost, da le-ta s soglasjem prijavitelja posreduje njegovo patentno prijavo drugim uradom z namenom, da izvedejo poizvedbe o stanju tehnike s pisnim mnenjem o izpolnjevanju pogojev za prijavljeni izum. Sodelovanje Urada z drugimi patentnimi uradi bo po novem prijaviteljem omogočilo, da bodo le-ti hitreje pridobili konkretnejšo informacijo o tem ali njihov izum dejansko izpolnjuje pogoje za podelitev patenta.

 

Poleg prej omenjenega bo novost nekaterim prijaviteljem prinesla tudi določene finančne ugodnosti. Nekatere mednarodne organizacije namreč, v primeru sklenitve ustreznih pogodb z nacionalnimi organi, prijaviteljem omogočajo finančne olajšave za plačilo pristojbin. Na tak način na primer Evropski patentni urad (v nadaljevanju: »EPO«) omogoča fizičnim osebam, malim in srednje velikim podjetjem ter univerzam olajšavo za poizvedbo o stanju tehnike v višini 80 odstotkov, prav tako pa omogoča olajšave v primeru vložitve evropske patentne prijave ali PCT prijave za isti izum. Navedena sprememba bo zato imela za posledico finančno razbremenitev prijaviteljev.

 

       b.) Upravni postopek razveljavitve in ugotovitve ničnosti znamke

 

Do sedaj so postopki za razveljavitev in ugotovitev ničnosti znamke tekli le pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Z namenom uskladitve z Direktivo (EU) 2015/2436 pa bo bodo od uveljavitve novele naprej navedeni postopki tekli neposredno pred Uradom. V novem osmem a poglavju ZIL-1 tako novela na novo ureja vsebino zahtevka in razloge za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke. Zahtevo za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke se bo tako sedaj vložilo pri Uradu, ki bo o zahtevi odločalo v upravnem postopku, s tem se bo razbremenilo tudi sodišča.

 

       c.) Druge novosti na področju patentov

 

Na podlagi Evropske patentne konvencije novela usklajuje tudi izjeme od patentnega varstva in tako odpravlja možnosti različne razlage relevantnih določb. Skladno z dosedanjo prakso razlage 11. člena ZIL-1, novela eksplicitno uzakonja izjeme od patentnega varstva kot so estetske stvaritve, igre ali poslovne dejavnosti ter računalniški programi in predstavitve informacij. Na drugi strani pa novela dodaja možnost podelitve patenta za prvo uporabo snovi ali zmesi pri postopkih zdravljenja, uporabljenega na človeškem ali živalskem telesu.

 

Novost na področju patentnega varstva je tudi pravica imetnika patenta, da prepreči posredno uporabo izuma, zavarovanega s patentom. Imetnik patenta lahko tako tretji osebi, ki nima njegovega soglasja, prepove, da osebam, ki niso upravičene do izkoriščanja izuma oz. patenta, dobavlja ali ponuja dobavo sredstev, ki se nanašajo na del izuma, ki je bistven za njegovo uporabo, če tretja oseba ve ali bi morala vedeti, da so ta sredstva primerna in namenjena za uporabo tega izuma. 

 

Novela prinaša tudi večjo pravno varnost v primeru razglasitve ničnosti evropskega patenta pri EPO. Urad bo namreč v navedenem primeru po uradni dolžnosti tudi sam razglasil patent, ki je vpisan v nacionalni register, za ničnega. Poleg navedenega pa novela določa tudi prepoved hkratnega varstva oz. enotnega učinka evropskega patenta kot nacionalnega patenta v Sloveniji. Če imata evropski patent in nacionalni patent, ki sta za isti izum podeljena isti osebi, isti datum vložitve in isti datum zahtevane prednostne pravice, se šteje, da nacionalni patent nima pravnega učinka od datuma, ko je EPO objavil omembo podelitve evropskega patenta v Evropskem patentnem biltenu.

SORODNE OBJAVE
Uvrstitev na lestvico Legal 500

Uvrstitev na lestvico Legal 500

Z veseljem sporočamo, da je odvetniška pisarna Sibinčič Novak & Partnerji ponovnouvrščena na lestvico vodilnih odvetniških pisarn v Sloveniji po…

Preberi več
Naše pravno znanje in povezave širimo prek meja.

Naše pravno znanje in povezave širimo prek meja.

Odvetniška pisarna Sibinčič Novak & Partnerji se je včlanila v Mackrell International Legal Network, globalno mrežo odvetniških pisarn, specializiranih za vsa…

Preberi več
Chambers and Partners je uvrstil Sibinčič Novak & Partnerji med najboljše odvetniške družbe v Sloveniji!

Chambers and Partners je uvrstil Sibinčič Novak & Partnerji med najboljše odvetniške družbe v Sloveniji!

Ponosno sporočamo, da smo bili pri Chambers and Partners v Global Guide 2024 rangirani  kot ena izmed enajstih najboljših odvetniških…

Preberi več

Naslov:

Odvetniška družba Sibinčič Novak & Partnerji
Dalmatinova ulica 8
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Podatki o družbi:

Osnovni kapital 10.560 EUR

Matična številka: 9575782000

ID DDV: SI68184093

Okrožno sodišče v Ljubljani