Nova zaščita žvižgačev z uveljavitvijo Zakona o zaščiti prijaviteljev

Dne 22. 2. 2023 je pričel veljati Zakon o zaščiti prijaviteljev (»ZZPri«), s katerim se je v pravni red Republike Slovenije prenesla Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.

 

Prijavitelji oz. žvižgači so tiste fizične osebe, ki prijavijo ali javno razkrijejo informacije o kršitvi, pridobljeni v svojem delovnem okolju. Pri tem ne gre zgolj za osebe, ki delo pri delodajalcih opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, temveč so do zaščite skladno z določbami ZZPri upravičene tudi vse fizične osebe v podobnih razmerjih na drugi pravni podlagi (npr. podjemna pogodba). Do zaščite skladno z določbami ZZPri so prijavitelji upravičeni, če na podlagi utemeljenih razlogov menijo, da so bile prijavljene informacije ob prijavi resnične in če prijavo podajo pravočasno, tj. pred potekom dveh let od prenehanja kršitve ter na način, skladen z določbami ZZPri.

 

Namen ZZPri je zaščita prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi. Hkrati ZZPri določa tudi postopke in načine za prijavo, obveznosti zavezancev, da vzpostavijo notranje sisteme za prijavo ter pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije in drugih organov za zaščito prijaviteljev, njihovo podporo ter nadzor nad izvajanjem ZZPri.

 

Poleg prijaviteljev so do zaščite upravičeni tudi posredniki in povezane osebe (npr. sodelavci, sorodniki prijavitelja ter pravni subjekti v njegovi lasti), če je verjetno, da so ali bi lahko bili zaradi povezanosti s prijaviteljem zoper njih uvedeni povračilni ukrepi.

 

Zoper osebe, zaščitene z ZZPri, so prepovedani vsakršni povračilni ukrepi, zlasti pa npr. odpoved delovnega razmerja, premestitev na nižje delovno mesto, prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, sprememba delovnega časa, šikaniranje ipd. V primeru povračilnih ukrepov lahko prijavitelj uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem, pri čemer je oproščen plačila sodnih taks in upravičen do brezplačne pravne pomoči ne glede na njegov materialni položaj.

 

Hkrati je prijaviteljem v okviru ti. podpornih ukrepov na voljo psihološka podpora, v določenih primerih pa tudi nadomestilo za primer brezposelnosti. Prav tako ZZPri predvideva izključitev odgovornosti prijavitelja glede razkritja informacij v okviru prijave, ki pa ni absolutna. Tako npr. izključitev odgovornosti prijavitelja ne velja glede izdaje poklicnih skrivnosti odvetnikov in zdravstvenih delavcev.

 

Poleg določb o zaščiti in podpori prijaviteljev, ZZPri uvaja tudi mehanizem za prijavo zaznanih kršitev. V povezavi s tem morajo zavezanci vzpostaviti ustrezne prijavne poti, imenovati zaupnika, ki bo preizkušal in obravnaval prijavljene kršitve ter sprejeti poseben notranji akt, ki bo opredelil postopek s prijavo, preiskavo, odpravo kršitev in seznanjanje vodstva s postopkom.

 

Med zavezance ZZPri uvršča (i) subjekte v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi, (ii) subjekte z najmanj 10 zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva, ravnanja z odplakami ter drugih področjih, posebej določenih z ZZPri ter (iii) določeni državni organi in samoupravne lokalne skupnosti.

 

Zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo več kot 250 delavcev in vsi zavezanci v javnem sektorju, morajo vzpostaviti in urediti postopek notranje prijave v 90 dneh od uveljavitve ZZPri, tj. najkasneje do 23. 5. 2023. Zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo manj kot 250 delavcev, imajo čas za takšno postopanje do 17. 12. 2023.

 

Kršitve zavezancev ZZPri deli na sistemske, lažje in težje prekrške. Za vodenje in odločanje postopkov o prekrških je pristojna Komisija za preprečevanje korupcije. Izvedba povračilnih ukrepov proti prijavitelju predstavlja težji prekršek, za katerega se lahko pravna oseba kaznuje z globo od 5.000 EUR do 20.000 EUR, če gre za srednjo ali veliko gospodarsko družbo pa z globo od 10.000 EUR do 60.000 EUR. Za prekršek lahko odgovarjajo tudi odgovorne osebe, ki se jim v primerih težjih prekrškov naloži globa od 500 EUR do 2500 EUR. Lažji prekršek, za katerega je predvidena nekoliko nižja globa, pa predstavlja npr. grožnja oz. poskus izvedbe povračilnega ukrepa.

 

Kot poseben prekršek je predviden tudi prekršek prijavitelja, ki naklepno prijavi ali javno razkrije neresnične informacije. Za takšne primere ZZPri predvideva odmero globe od 400 do 1.200 EUR.

SORODNE OBJAVE
Uvrstitev na lestvico Legal 500

Uvrstitev na lestvico Legal 500

Z veseljem sporočamo, da je odvetniška pisarna Sibinčič Novak & Partnerji ponovnouvrščena na lestvico vodilnih odvetniških pisarn v Sloveniji po…

Preberi več
Naše pravno znanje in povezave širimo prek meja.

Naše pravno znanje in povezave širimo prek meja.

Odvetniška pisarna Sibinčič Novak & Partnerji se je včlanila v Mackrell International Legal Network, globalno mrežo odvetniških pisarn, specializiranih za vsa…

Preberi več
Chambers and Partners je uvrstil Sibinčič Novak & Partnerji med najboljše odvetniške družbe v Sloveniji!

Chambers and Partners je uvrstil Sibinčič Novak & Partnerji med najboljše odvetniške družbe v Sloveniji!

Ponosno sporočamo, da smo bili pri Chambers and Partners v Global Guide 2024 rangirani  kot ena izmed enajstih najboljših odvetniških…

Preberi več

Naslov:

Odvetniška družba Sibinčič Novak & Partnerji
Dalmatinova ulica 8
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Podatki o družbi:

Osnovni kapital 10.560 EUR

Matična številka: 9575782000

ID DDV: SI68184093

Okrožno sodišče v Ljubljani