V avgustu letošnjega leta je potekel triletni rok, v katerem so bile države članice EU zavezane implementirati Direktivo (EU) 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki uvaja vrsto zakonodajnih ukrepov za posodobitev obstoječih pravnih in političnih okvirov EU, katerih cilji so:
- bolje podpirati usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja staršev in negovalcev,
- spodbujanje enakopravnejše delitve starševskega dopusta med moškimi in ženskami ter
- odpravljanje premajhne zastopanosti žensk na trgu dela.
Ukrepi v skladu z direktivo vključujejo:
- Uvedbo očetovskega dopusta: v skladu z direktivo morajo imeti očetje ob rojstvu otroka možnost izkoristiti vsaj 10 delovnih dni očetovskega dopusta z nadomestilom vsaj v višini bolniškega nadomestila. V zvezi s tem so države članice tiste, ki določijo, ali se očetovski dopust lahko izrabi deloma tudi pred rojstvom otroka ali zgolj po njem.
- Zagotovitev, da sta 2 od 4 mesecev starševskega dopusta neprenosljiva med starši in se nadomestita v višini, ki jo določi država članica. Namen te določbe je spodbuditi očete k izrabi starševskega dopusta, pri čemer se ohrani pravica posameznega starša, da vzame vsaj štirimesečni starševski dopust po Direktivi 2010/18/EU.
- Uvedba dopusta za negovalce: delavci, ki zagotavljajo osebno nego ali podporo sorodniku, bodo upravičeni do 5 dni dopusta na leto.
- Razširitev pravice do zahteve po prožni ureditvi dela za negovalce in zaposlene starše otrok, starih do (vsaj) 8 let. Direktiva kot prožne oblike dela šteje možnost za delavce, da prilagodijo svoje razporeditve delovnega časa, vključno z ureditvami glede dela na daljavo, gibljivim delovnim časom ali skrajšanjem delovnega časa.
Direktivo spremlja tudi vrsta političnih ukrepov, ki naj bi državam članicam pomagali pri doseganju ciljev boljšega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter enakomernejše porazdelitve skrbstvenih obveznosti. Ti ukrepi vključujejo:
- spodbujanje uporabe evropskih sredstev za izboljšanje zagotavljanja formalnih storitev oskrbe,
- zagotavljanje zaščite staršev in oskrbovalcev pred diskriminacijo ali odpuščanjem ter
- odpravo ekonomskih ovir za druge zaslužkarje v družini.
S temi ukrepi naj bi Direktiva izboljšala ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter prispevala k večji zaposlenosti žensk in ekonomski stabilnosti družin.
Vlada Republike Slovenije v tej zvezi pripravlja celovito spremembo ureditve starševskega dopusta in nekaj manjših popravkov družinskih prejemkov, in bo tako v prihodnje z namenom prenosa predmetne Direktive predstavila predlog novele Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1).
