Najnovejši paket ukrepov proti Rusiji
V torek, 15. marca 2022, je Evropska Unija, v luči ruske invazije Ukrajine, sprejela že četrti paket sektorskih omejevalnih ukrepov proti Rusiji, katerih cilj je stopnjevati pritisk na rusko ekonomijo in posledično onemogočiti financiranje njenih vojaških akcij.
Uredba določa, da so prepovedane transakcije z gospodarskimi družbami, ki so našteta v Aneksu XIX, z njihovimi hčerinskimi družbami izven EU (vsaj 50% lastništvo) ter osebami, ki delujejo v imenu bodisi naštetih podjetij, bodisi njihovih hčerinskih družb. Kot pričakovano, EU ni šla tako daleč, da bi v popolnosti prekinila uvoz fosilnih goriv, temveč je tukaj postavila izjemo in dovolila transakcije, ki se nanašajo na uvažanje ruskih fosilnih goriv kot tudi nekaterih kovin.
EU je spisala tudi izčrpen seznam izdelkov iz jekla in železa ruskega izvora, za katere veljajo stroge omejitve glede nakupa ter uvoza v EU (tako posrednega kot neposrednega). Evropska Komisija ocenjuje, da naj bi Ruska Federacija že samo zaradi predmetnega ukrepa imela okoli 3,3 milijarde evrov izgub. Podobna prepoved izvoza velja tudi za vrsto luksuznih izdelkov, katerih vrednost znaša več kot 300 evrov. Glede avtomobilov, pa je meja določena pri vrednosti 50 000 evrov.
Ruskim gospodarskim družbam je tako tudi znatno onemogočen dostop na evropske finančne trge, saj je po novem evropskim bonitetnim agencijam prepovedano izdajanje bonitetnih ocen ruskim pravnim ter fizičnim osebam. Izjema pa seveda velja za tiste osebe, ki imajo začasno ali stalno prebivališče v kateri od držav članic EU.
Eden najpomembnejših ukrepov, ki jih določa nova Uredba se nanaša na področje investicijskega prava. EU ni omejila le novih investicij ter izvoz opreme, tehnologije in storitev v energetskem sektorju, temveč je Rusijo, v sodelovanju z državami članicami G7, izključila tudi iz načela največjih ugodnosti (ang. most-favored-nation status). Gre za enega najpomembnejših načel v mednarodni trgovini in na področju mednarodnih investicij, saj zagotavlja enako obravnavo vsem državam (ali investitorjem) – ugodnost, ki velja za eno državo (ali investitorja ene države), mora tako veljati tudi za vse ostale.
Investicije v energetski sektor so omejene z več vidikov. Prepovedano je pridobivati nove ali povečati že obstoječe deleže v pravnih osebah, ki delujejo v ruskem energetskem sektorju, kot tudi ustanavljanje novih skupnih (joint venture) podjetij. Poleg tega je prepovedano zagotavljanje investicijskih storitev ter na kakršen koli način zagotavljati financiranje pravnim osebam in ostalim subjektom, ki delujejo v ruskem energetskem sektorju. Kljub temu, pa so investicije dovoljene v primerih kritične oskrbe z energijo v EU ali če gre za pravne osebe ali organe, ki so registrirane ali ustanovljene na podlagi prava države članice EU, četudi deluje v ruskem energetskem sektorju. Ruski energetski sektor bo še dodatno omejen, saj je po novem prepovedano posredno ali neposredno zagotavljati kakršno koli tehnično pomoč in storitve, v zvezi z blagom in raznimi tehnologijami, kakor tudi financiranja ter finančne pomoči v tej sferi.
Izključitev iz sistema SWIFT
Pri zgoraj omenjenem ukrepu pa gre zgolj za zadnjo v vrsti sankcij, ki jih je EU sprejela, kot odziv na rusko invazijo Ukrajine. Eden izmed odmevnejših ukrepov je bila tako tudi izključitev nekaterih ruskih bank iz sistema SWIFT, pri čemer gre za sistem finančne komunikacije, ki omogoča izmenjavo sporočil med bankami in drugimi finančnimi institucijami po vsem svetu.
Ker praktično ne obstaja druga svetovno sprejeta alternativa, je SWIFT bistvenega pomena za mednarodno poslovanje. Izključitev (nekaterih) ruskih bank iz sistema SWIFT pa pomeni, da ruska podjetja izgubijo dostop do običajnih transakcij, ki jih zagotavlja SWIFT. Plačila za energijo in kmetijske proizvode bodo tako močno motena. Banke pa morajo v tem primeru poslovati neposredno druga z drugo, kar povzroča dodatne stroške in v končni fazi zmanjšuje prihodke ruske vlade. Kakršna koli izključitev, četudi zgolj določenih bank, ima torej daljnosežne in pomembne ekonomske posledice za Rusijo, njene banke in nenazadnje tudi vrednost rublja.
Kljub obsežnim posledicam pa tak ukrep ni brez precedensa. Že leta 2012 je SWIFT iz svojega sistema izključil iranske banke, kot odziv na iranski jedrski načrt. Prav tako pa ni prvič, da je zahodni svet razmišljal o uvedbi tega ukrepa konkretno zoper Rusijo. Že leta 2014 so namreč potekali podobni pogovori, takrat v luči ruske aneksije Krima. EU se v tem primeru sicer ni odločila za ta korak, je pa tovrstna grožnja spodbudila Rusijo k sprejemu ukrepov, ki bi potencialno izključitev ruskih bank iz sistema SWIFT, blažili. Rusija je vsled tega uveljavila lasten plačilni sistem, t.i. SPFS. Vendar pa je ta v svojem delovanju bistveno bolj omejen kot SWIFT. SPFS je namreč omejen v dolžini sporočila, zaradi česar je manj primeren za opravljanje kompleksnejših transakcij. Še pomembnejše pa je dejstvo, da ta sistem nima dovoljšne mednarodne povezljivosti, zlasti v primerjavi s SWIFT-om. Upoštevajoč povedano, Rusija preprosto nima dovolj dobre alternative sistemu SWIFT.
Zamrznitev ruskih sredstev
Omejitveni ukrepi EU sedaj veljajo za skupno 877 posameznikov in 62 pravnih oseb. Za vse velja zamrznitev sredstev, za fizične osebe pa poleg tega velja prepoved potovanj, ki jim preprečuje vstop na ozemlje EU ali prehod čezenj.
Po zadnjih poročanjih pa bo sedaj lahko tudi slovenska vlada izvajala sankcije EU zoper Rusijo, zlasti ko gre za zamrznitev premoženja ruskih predstavnikov. Sprejeta je bila namreč novela, ki vlado bistveno opolnomoči pri izvajanju teh ukrepov. Novi zakon tako daje organom, kot sta FURS in Geodetska Uprava, vse pristojnosti, da izvajajo nadzor in da pri posamezniku ali pravni osebi na kazenskem seznamu EU z nepremičnino v Sloveniji izvedejo plombo na premoženju.
