×
Še preden je Državni zbor 2. 2. 2022 sprejel zakon, ki naj bi uredil že dalj časa aktualno problematiko posojil v švicarskih frankih, je Ustavno sodišče Republike Slovenije dne 13. 1. 2022 na to temo izdalo prvo odločbo, s katero je odločilo o ustavni pritožbi pritožnikov, posojilojemalcev (potrošnikov) po kreditni pogodbi v švicarskih frankih zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani (opr. št. I Cp 250/2020 z dne 11. 5. 2020) in delno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani (opr. št. P 442/2018 z dne 9. 7. 2019), s katerima je bil njun tožbeni zahtevek proti banki pravnomočno zavrnjen. Z odločbo, opr. št. Up-14/21-30 je Ustavno sodišče navedeni sodbi razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.
Pritožnika sta s tožbo proti banki zahtevala ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, vračilo denarnega zneska (zatrjevanih preplačil) ter neveljavnost in izbris knjižene hipoteke, ki je služila za zavarovanje obveznosti po kreditni pogodbi. Ničnost navedenih pravnih poslov, sklenjenih z namenom financiranja nakupa družinskega stanovanja, sta utemeljevala z nepoštenostjo pogodbenega pogoja (valutne klavzule) zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti banke ter njene kršitve načela vestnosti in poštenja v povezavi z ravnanjem v slabi veri, obenem pa sta utemeljevala tudi obstoj znatnega neravnotežja v pogodbenem razmerju. Pri tem sta poudarjala posebno občutljivost zaradi nakupa družinskega doma kot osnovne eksistenčne dobrine ter (prekomerno in neobičajno) tvegano naravo sklenjenega posla, hkrati pa opozarjala tudi na škodljive posledice za njun socialni položaj, osebnostni razvoj in družinsko življenje.
Z ustavno odločbo izpodbijani sodbi sta sloneli na dveh samostojnih nosilnih stališčih, ki lahko tudi vsako zase utemeljujeta zavrnitev zahtevka pritožnikov. Prvo stališče je sestavljeno iz izhodišča, (i) da se (ne)poštenost glavnega predmeta pogodbe (valutne klavzule) v primeru izpolnjene pojasnilne dolžnosti sploh nikoli ne presoja, in (ii) ocene, da je bila pojasnilna dolžnost v obravnavanem primeru izpolnjena. Z drugim stališčem pa je sodišče opravilo vsebinsko presojo pogodbenega pogoja (valutne klavzule) in ugotovilo, da ni bil nepošten.
Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pritožnik v primeru, ko izpodbijana sodna odločba temelji na dveh (ali več) nosilnih stališčih, za uspeh z ustavno pritožbo izkazati protiustavnost obeh (oziroma vseh) stališč. Izhodišče prava EU, da mora sodišče vselej preveriti jasnost in razumljivost pogodbenega pogoja (tudi izpolnjenost pojasnilne dolžnosti), ki se nanaša na glavni predmet pogodbe, in povezanost pomena tega izhodišča s presojo (ne)poštenosti pogodbenega pogoja, bi po mnenju Ustavnega sodišča dopuščalo omejitev presoje Ustavnega sodišča le na zatrjevane kršitve v povezavi s presojo standarda pojasnilne dolžnosti. Zaradi precedenčnega pomena ustavnopravnih vprašanj, ki jih v različnih korakih presoje odpirata obe stališči sodišč, pa se je Ustavno sodišče odločilo, da bo preizkusilo obe stališči sodišč v celoti.
Pri presoji navedenih stališč je Ustavno sodišče upoštevalo, da je pogodbena svoboda strank, s katero sta sodišči (ob opiranju na sodno prakso Vrhovnega sodišča) z razlago Zakona o varstvu potrošnikov utemeljevali omejitev presoje le na vprašanje jasnosti in razumljivosti pogodbenega pogoja (izpolnitve pojasnilne dolžnosti), izraz splošne svobode ravnanja iz 35. člena Ustave. Ta je pogojena z družbeno vpetostjo in torej tudi z načelom socialne vključenosti, ki je sestavni del načela socialne države iz 2. člena Ustave. Sodna veja oblasti je pogodbena razpolaganja dolžna pripoznati in varovati ter zato vanje načeloma ne sme posegati. Vendar navedena zahteva izraža le negativni (“obrambni”) vidik pogodbene svobode. Slednji pa je zaradi učinkovitega izvrševanja v družbeni stvarnosti postavljen v medsebojno vrednostno sodoločanje s pozitivnim vidikom. Ta se v obravnavanem primeru izraža kot obveznost vrednotenja potrebe pravnega varstva (presoje nepoštenosti) na temelju širšega pravnega položaja pritožnikov. Navedeno je posebej poudarjeno prav v okoliščinah razmerja banke s potrošnikom, ki je izrazito (informacijsko, premoženjsko, strokovno) asimetrično. V takem razmerju ni absolutno izključena možnost čezmerne (ali izključne) uveljavitve interesov močnejše stranke in s tem nevarnost udejanjanja zgolj navidezne avtonomnosti.
V luči navedenega po oceni Ustavnega sodišča kategoričen zaključek sodišč, da vprašanje presoje (ne)poštenosti pogodbenega pogoja ob izpolnjeni pojasnilni dolžnosti (jasnosti in razumljivosti pogodbenega pogoja) nikdar ne more biti pravno upošteven, ni v skladu s splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave Republike Slovenije. Osebne okoliščine, ki sta jih uveljavljala pritožnika (da je kredit namenjen zadovoljevanju osnovne eksistenčne dobrine, seznanjenost banke z njunim finančnim položajem in dejstvom, da kredit odplačujeta s tekočimi prihodki v domači valuti, ter element neomejenega in nepredvidljivega tveganja posla) po vsebini lahko utemeljujejo zahtevo tudi po pozitivnem (in ne le negativnem) varstvu pogodbene svobode na temelju splošne svobode ravnanja (35. člen Ustave), kot ga narekuje načelo socialne države (2. člen Ustave).
V okviru presoje prvega stališča je Ustavno sodišče presojalo tudi vsebino standarda pojasnilne dolžnosti in pri tem pritrdilo stališču sodišč, da pojasnilna dolžnost ne pomeni zahteve po točno določenem načinu informiranja. Vendar pa je na podlagi izoblikovanih meril SEU po mnenju Ustavnega sodišča ključno, da ima povprečen potrošnik na voljo takšne informacije, ki mu omogočajo, da je zmožen oceniti dejansko tveganje, ki ga s podpisom kreditne pogodbe sprejema. To se v primeru kreditne pogodbe z valutno klavzulo (ob hkratni tuji variabilni obrestni meri) izraža predvsem v potencialnem povečanju njegovih kreditnih obveznosti. Po presoji Ustavnega sodišča iz obrazložitve izpodbijanih sodb ni bilo mogoče razbrati, katero pojasnilo (gradivo) banke je moglo in moralo povzročiti ne le zavedanje tečajnega nihanja in možnosti spremembe višine obrokov, temveč tudi dejanskih posledic velike depreciacije domače valute (in zvišanja tujih obrestnih mer) na višino njegovih kreditnih obveznosti za celotno obdobje odplačevanja kredita. Ker gre za ključno vsebino standarda pojasnilne dolžnosti, sta sodišči tudi v navedenem delu kršili pravico do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave.
V zvezi z drugim stališčem sodišč (presoja nepoštenosti pogodbenega pogoja) je Ustavno sodišče izpostavilo, da ni mogoče spregledati, da sta pritožnika ves čas postopka opozarjala tudi na strokovno kvalificirano poznavanje valutnega trga in narave povezanih tveganj na strani banke, kar sta povezovala s ključnimi značilnostmi dolgoročne kreditne pogodbe v tuji valuti in transparentnostjo njunega lastnega premoženjskega položaja za banko. Te že na podlagi prvega odstavka 3. člena Direktive 93/13/EGS in meril, ki jih je za njegovo razlago razvilo SEU, pomenijo upoštevni element presoje (ne)poštenosti pogodbenega pogoja. Glede na navedeno po oceni Ustavnega sodišča ni mogoče mimo trditev pritožnikov, da (i) je šlo v obravnavanem primeru za stanovanjski kredit, ki je služil zagotovitvi osnovne eksistenčne dobrine (doma) za življenje in razvoj družine, (ii) je šlo za neobičajno, nepredvidljivo in neomejeno tveganje za stanovanjski kredit, ki ga (v nasprotju z banko) nista mogla ovrednotiti in obvladati, ter (iii) se je kredit odplačeval s tekočimi prihodki družine v domači valuti, kar je ogrožalo njen socialni položaj in možnost osebnostnega razvoja njenih članov. S tem ko se sodišči pri presoji nepoštenosti do navedenih vidikov nista opredelili, sta kršili pravico pritožnikov iz 22. člena Ustave.
K odločbi sta bili dani dve ločeni mnenji: pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Mateja Accetta in odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Roka Svetliča, ki se mu je pridružil tudi sodnik dr. dr. Jaklič.
Dr. Accetto se v svojem pritrdilnem ločenem mnenju strinja s poudarkom pomena pojasnilne dolžnosti in ugotovitvijo, da – vsaj z vidika obrazložitve izpodbijanih sodb – tej dolžnosti ni bilo zadoščeno, na načelni ravni pa je zadržan do teze odločbe, da sta glavni stališči sodišč med seboj neodvisni in da vsako zase zadošča za to, da je tožbeni zahtevek treba zavrniti. Po mnenju dr. Accetta namreč to velja le v eni smeri, ne pa tudi v drugi. Če drži, da je izpolnjena pojasnilna dolžnost in v takem primeru sploh ni upoštevno vprašanje (ne)poštenosti glavnega predmeta pogodbe, potem seveda odgovor na to neupoštevno vprašanje ne more vplivati na odločitev. Samo zato pa še ne velja tudi obratno; kot pojasni, ugotovitev poštenosti pogodbenega pogoja sama po sebi še ne pomeni neupoštevnosti pojasnilne dolžnosti.
V odklonilnem ločenem mnenju dr. Svetlič ostro kritizira upoštevanje osebnih okoliščin v konkretnem primeru. Opozarja, da lahko dolžnost preventivnega upoštevanja osebnih okoliščin strank pri dajanju kredita vodi v neugoden učinek prav za kreditojemalce, s tem pa bo poseženo v njihovo pogodbeno svobodo, torej točno v tisto ustavno kategorijo, ki jo skuša obvarovati ta odločba. Zanimiv pa je tudi pomislek dr. dr. Jakliča, ki se je pridružil odklonilnemu ločenemu mnenju dr. Svetliča, kako v praksi zamejiti tovrstne posle od množice podobnih, morda še bistveno bolj tveganih in nepredvidljivih poslov, ki se vedno pogosteje pojavljajo (zlasti) v modernem času.
Preberite kaj so o naših novih partnerkah – mag. Sanji Vujanović in Teji Podržaj, napisali pri CEE Legal Matters:
Še enkrat iskrene čestitke!
Vlada RS je dne 29. 11. 2022 sprejela predlog Zakona o omilitvi posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu kot enega izmed ukrepov za blažitev posledic, ki so jih zaradi visokih cen energentov utrpele fizične in pravne osebe. Ta predvideva finančno pomoč gospodarstvu, ki bo upravičencem izplačana v enkratnem znesku do 20. 4. 2022. Višina pomoči bo odvisna od višine prihodkov in prodaje ter deleža stroška energije v prihodkih. Pripravljeno shemo pomoči mora najprej odobriti Evropska komisija, zato bo shema objavljena pozneje, predvidoma pa naj bi najnižji znesek pomoči znašal 50 evrov, najvišji pa okrog 2 milijona evrov. Višina pomoči ne bo smela preseči 60 odstotkov škode, ki jo je upravičenec do pomoči utrpel zaradi podražitve energentov.
Do finančne pomoči bodo upravičene pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo vse pogoje, navedene spodaj:
Rok za vložitev izjave za dodelitev finančne pomoči na Finančno upravo RS prek informacijskega sistema poteče 31. 3. 2022.
Predlog navedenega zakona tudi določa, da če bo v okviru nadzora Finančne uprave RS ugotovljeno, da je upravičenec prejel previsok znesek finančne pomoči, bo dolžan preveč plačani del vrniti do 31. 1. 2023.
Poleg predloga Zakona o omilitvi posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu je Vlada RS v sklopu prej omenjenih ukrepov sprejela še (i) predlog Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki se, med drugim osredotoča na izboljšanje socialne varnosti ranljivih skupin z izplačilom enkratnega varnostnega dodatka ter izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina; ter (ii) dve trošarinski uredbi, ki znižujeta trošarine in se uporabljata od 1. 2. 2022 dalje.
S ponosom sporočamo, da sta bili Sanja Vujanović in Teja Podržaj imenovani na mesto partnerk v naši pisarni. Sanja bo vodila področje reševanja sporov in zastopanja pred sodišči, Teja pa bo vodila področje delovnega in komercialnega (pogodbenega) prava. Zelo zasluženo in dobrodošli!
Vrhovno sodišče je s sodbo opr. št. X IPS 61/2021 z dne 15. 12. 2021 odločilo, da izplačilo kupnine za nakup lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo samo po sebi ne pomeni nedovoljenega davčnega izogibanja obdavčitvi izplačila dobička družbenikom, ki po četrtem odstavku 74. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) nastopi tedaj, kadar davčni zavezanci sklepajo posle oziroma več medsebojno povezanih poslov, ki so sklenjeni brez utemeljenega poslovnega namena, z izključnim ali glavnim namenom pridobitve davčne ugodnosti in namenom preprečiti dosego cilja davčnega predpisa.
Poenostavljeno povedano, kupnina za nakup lastnega poslovnega deleža v okviru samostojnega pravnega posla se obdavči kot kapitalski dobiček. Kot izplačilo dividend se obdavči le v primeru nedovoljenega davčnega izogibanja v povezavi s sklepanjem drugih pravnih poslov, ki služijo (le) drugačni obdavčitvi družbe z omejeno odgovornostjo ali drugih oseb, ki so bile v te posle udeležene. Meja med nedovoljenim davčnim izogibanjem in dopustno davčno optimizacijo pa se ugotavlja ob celoviti presoji vseh pomembnih dejstev in okoliščin posameznega primera.
Vrhovno sodišče je nadalje presojalo, ali morda izplačilo kupnine za nakup lastnih poslovnih deležev pomeni prikrito izplačilo dobička po 7. točki 74. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in zaključilo, da je lahko prikrito izplačilo dobička na tej podlagi opredeljen le tak pravni posel, ki po svoji višini (in ne po temelju) (!) pomeni neutemeljeno korist kvalificiranemu družbeniku.
Z drugimi besedami, izplačilo kupnine za nakup lastnih poslovnih deležev, ki ustreza tržni ceni, se obdavči kot kapitalski dobiček. Le v primeru, če družba z omejeno odgovornostjo kvalificiranemu družbeniku (tj. oseba, ki ima neposredno ali posredno v lasti 25 % vrednosti ali števila deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami) plača kupnino, ki je višja od tržne cene, se presežek nad tržno ceno obdavči kot izplačilo dividend.
Če ste bili v preteklosti zaradi nakupa lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno družbe deležni neugodne davčne obravnave, vam svetujemo, da se o morebitnih pravnih možnostih vračila preveč plačanega davka posvetujete s svojimi svetovalci.
V prejšnjem članku smo pisali na kaj je potrebno biti pozoren pri kupovanju nepremičnin v stečajnem postopku, tokrat pa bomo opozorili na morebitne pasti pri nakupu nepremičnin v izvršilnem postopku.
Kot pojasnjeno že v prejšnjem članku, se načeloma nepremičnine na javnih dražbah prodajajo po nižjih cenah kot so tržne cene, zaradi česar kupci pogosto menijo, da bodo s takšnih nakupom prihranili lepo vsoto denarja, kar sicer lahko drži, vendar zgolj, če se kupci pred nakupom pozanimajo kaj kupujejo, kakšno je torej dejansko in pravno stanje nepremičnine.
Zakon določa katere pravice in bremena, vpisana na nepremičnini, se izbrišejo pri prodaji v izvršilnem postopku. S pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine tako npr. ugasnejo na nepremičnini vknjižene zastavne pravice in zemljiški dolgovi. Vendar pa tako kot pri prodaji v stečajnem postopku, tudi pri prodaji v izvršilnem postopku ne prenehajo osebne služnosti, stvarna bremena in stavbne pravice, ki so bile vpisane pred pravico zastavnega upnika ali upnika, ki je predlagal izvršbo. Druge osebne služnosti, stvarna bremena in stavbne pravice pa s prodajo ugasnejo, razen če se imetniki teh pravic s kupcem kako drugače dogovorijo.
Potrebno je torej opozoriti, da sodišče šele s sklepom o domiku nepremičnine določi katere pravice in bremena, vknjižena na nepremičnini, se izbrišejo. Navedeno pomeni, da v kolikor se kupci želijo z gotovostjo izogniti izgubi varščine, v primeru, da se za nakup nepremičnine ne odločijo, so dolžni stanje nepremičnine preveriti že pred vplačilom varščine. V primeru, da se torej kupec za nakup ne odloči, ker pri sklepu o domiku ugotovi, da je stanje nepremičnine drugačno kot je mislil, varščino izgubi.
Po izdaji sklepa o domiku in po plačilu kupnine, sodišče izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in se nanj vpiše lastninska pravica, hkrati pa določi tudi rok, do kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. Takšen sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Vendar pa pozor, dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski hiši ali stanovanju, ima v nekaterih primerih pravico stanovati v tej hiši kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje. Tak predlog mora dolžnik vložiti v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi oziroma najkasneje do dražbenega naroka, ves čas najema pa je dolžan plačevati najemnino za profitno stanovanje.
Prodaja nepremičnine pa ne vpliva na najemno ali zakupno razmerje, vezano na prodano nepremičnino. Kupec tako »vstopi v čevlje« prejšnjega lastnika (dolžnika) kot najemodajalca ali zakupodajalca. Zgolj, če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini, lahko kupec ne glede na zakonske ali pogodbene roke odpove takšno pogodbo z enomesečnim odpovednim rokom.
Velja biti pozoren in skrben, posvet s strokovnjakom pa bo gotovo prihranil marsikateri siv las.
V teh (post)koronskih časih je ponovno zaznati vse večjo ponudbo nepremičnin (poslovnih in stanovanjskih), ki se prodajajo na prisilnih javnih dražbah, bodisi v izvršilnih bodisi v stečajnih postopkih. Nepremičnine pa se kljub krizi še kar dražijo, zaradi česar se marsikomu zdi, da bo z nakupom nepremičnine na prisilni dražbi prihranil lepo vsoto denarja. Pa je temu res tako?
Odgovor je lahko pritrdilen, vendar pa je tako kot pri klasičnem nakupu nepremičnine, tudi pri nakupu nepremičnine v stečajnem postopku potrebno biti pozoren. Prav tako je novi kupec različno varovan pri nakupu nepremičnine v stečajnem ali v izvršilnem postopku. V prvem delu bomo pojasnili nakup nepremičnine v stečajnem postopku.
Zakon določa, da s plačilom kupnine za nepremičnino, ki se prodaja v stečajnem postopku, sodišče na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca – slednje je izvršilni naslov. S plačilom kupnine tako prenehajo nekatere pravice tretjih oseb, in sicer zastavna pravica ali hipoteka in zemljiški dolg in to ne glede na to kdaj so bile te pravice ustanovljene. Medtem pa, ko osebna služnost, stvarno breme ali stavbna pravica prenehajo zgolj v primeru, če so bile pridobljene po začetku stečajnega postopka ali po vpisu najzgodnejše hipoteke ali zemljiškega dolga v zemljiško knjigo. Tako na primer pravica do užitka, rabe ali služnosti stanovanja, vpisane pred začetkom stečajnega postopka, ne prenehajo in ostanejo vpisane. Navedeno pomeni, da bo v primeru, če je dolžnik še pred začetkom stečajnega postopka ustanovil pravico do užitka v korist tretje osebe, novi lastnik pridobil zgolj golo lastninsko pravico, medtem ko jo bo dejansko uživala tretja oseba.
Posebna pravila veljajo tudi pri nakupu nepremičnine v postopku osebnega stečaja, če je predmet prodaje stanovanjska ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik. V takšnem primeru sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni nepremičnino in jo izroči kupcu – kot bo pojasnjeno v drugem delu – je novi kupec v takšnem primeru sicer bolj varovan, kot če bi nepremičnino kupil v postopku izvršbe, vendar pa bo vseeno minilo še kar nekaj časa, preden bo novi lastnik nepremičnino lahko začel uporabljati.
V primeru najemnih ali zakupnih razmerij pa zakon določa, da stečajni upravitelj pridobi z začetkom stečajnega postopka pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki so bile sklenjene pred začetkom stečajnega postopka. Dolžina odpovednega roka je, ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo, en mesec. Vendar, če stečajni upravitelj te možnosti ne izkoristi, najem učinkuje tudi napram novemu kupcu.
Končno velja opozoriti, da z nakupom nepremičnin v predmetnih postopkih ni jamčevanja za stvarne napake, ker se šteje, da je kupec seznanjen s stanjem nepremičnine, zaradi česar velja biti še posebej pozoren. Vsekakor se pred nakupom priporoča pogovor s strokovnjakom, saj le ta lahko prepreči marsikatero zagato.
Z dnem 1. 9. 2021 je za zasebni sektor začela veljati sprememba Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uredba), ki posega na davčno obravnavo povračil stroškov prevoza na delo in z dela. Spremembe se začnejo uporabljati za povračila za mesec september 2021, ki jih bodo delodajalci predvidoma izplačali v začetku oktobra.
Po novi ureditvi se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine:
Določanje povračila stroškov za prevoz na delo in z dela po spremenjeni Uredbi ima sledeče prednosti:
Evropsko sodišče za človekove pravice (»ESČP«) je v torek, 14. 9. 2021, objavilo sodbo v zadevi Pintar in ostali proti Sloveniji, s katero je odločilo, da razlaščeni vlagatelji v Sloveniji pri bančnih izbrisih v letih 2013 in 2014 niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva.
Sodba se nanaša na skupno sedem pritožnikov, med katerimi je enega zastopala naša odvetniška pisarna, ki so vložili pravna sredstva zaradi neobstoja ustreznih pravnih postopkov, v katerih bi imeli možnost izpodbijati izredne ukrepe Banke Slovenije, na podlagi katerih so leta 2013 in 2014 prenehale kvalificirane obveznosti bank. Konkretni ukrepi so za pritožnike pomenili prenehanje njihovih delnic in podrejenih obveznic.
Sporne odločbe Banke Slovenije so temeljile na določbah slovenskega prava, zlasti Zakona o bančništvu. Slednje so po mnenju ESČP sicer ustrezne z vidika dostopnosti in predvidljivosti, vendar morajo vsak poseg v mirno uživanje premoženja spremljati tudi procesne garancije, ki prizadetemu posamezniku zagotavljajo razumno možnost, da predstavi svoj primer odgovornim oblastem z namenom učinkovitega izpodbijanja ukrepov, ki posegajo v njegove pravice.
ESČP je odločilo, da delnice in obveznice v konkretni zadevi pomenijo premoženje v smislu 1. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (»EKČPTS«), ki določa, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja svojega premoženja ter da premoženje ne sme biti nikomur odvzeto, razen če je to v javnem interesu, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, ter ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava. Vsled temu je prenehanje konkretnih delnic in obveznic predstavljalo poseg v premoženje pritožnikov.
Niti zahtevek za povračilo škode po Zakonu o bančništvu niti druga pravna sredstva, ki so jih uporabili nekateri od pritožnikov, po mnenju ESČP niso zagotovili razumne možnosti izpodbijanja odločb Banke Slovenije oz. uveljavljanja zahteve po povračilu škode. Hkrati pa posega v premoženje pritožnikov niso spremljale ustrezne procesne garancije, zato poseg ni bil zakonit v smislu 1. člena Protokola št. 1 k EKČPTS.
ESČP je posebej poudarilo, da mora država skladno z EKČPTS in pod nadzorom Odbora ministrov uporabiti ustrezne splošne in posebne ukrepe, s katerimi bo pritožnikom zagotovila pravice, ki so jim bile kršene. Ukrepi morajo biti sprejeti tudi glede vseh drugih, ki so v enakem položaju kot pritožniki. Vsi navedeni morajo torej imeti dostop do pravnega postopka, ki jim bo omogočil učinkovito izpodbijanje posega v njihovo premoženje, in sicer takoj, ko je to možno.
ESČP pritožnikom ni prisodilo premoženjske škode, s pojasnilom, da ne more špekulirati, kakšen bi bil izid postopkov, če bi pritožniki lahko učinkovito izpodbijali te odločbe v postopkih, ki bi ustrezali procesnim obveznostim države po 1. členu Protokola št. 1 k EKČPTS. Prisodilo pa jim je nepremoženjsko škodo in stroške postopka, pri čemer je v zvezi z nepremoženjsko škodo pojasnilo, da je to, da niso mogli zahtevati povračila škode in so bili v negotovosti glede pravnega sredstva, ki bi jim to omogočilo, pritožnikom povzročilo stisko.
Staršem prvošolcev na današnji dan v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih pripada pravica do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva otroka. Delodajalec je delavcu, ki je starš prvošolca, dolžan omogočiti odsotnost z dela, delavec pa mora za svojo odsotnost delodajalcu predhodno predložiti ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da bo njegov otrok v prihajajočem šolskem letu obiskoval prvi razred.
Zgoraj opisana pravica do odsotnosti staršev z dela zaradi spremstva prvošolca na njegov prvi šolski dan velja za oba starša in za vse delavce, ne glede na vrsto dejavnosti ali sektorja, v katerem delajo. V Zakon o delovnih razmerjih je bila vključena z novelo, sprejeto 18. 12. 2019.
Aktualnejše spremembe pa prinaša novela Zakona o vrtcih, ki prav z današnjim dnem ponovno uvaja brezplačen vrtec za drugega otroka iz iste družine, ki je hkrati v vrtcu s starejšim otrokom. Poleg tega bodo starši po novem oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali bo v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem.
Nadalje novela Zakona o vrtcih med drugim prinaša tudi več pristojnosti šolski inšpekciji, zaostruje pogoje za varstvo predšolskih otrok in določa strožje sankcije za prekrške. Tako se fizičnim in pravnim osebam, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov ali v register varuhov predšolskih otrok, takoj prepove opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje in varstva otrok ter izreče globa za kršitev prepovedi v razponu od 5.000 do 10.000 EUR.
Državni zbor je dne 16. 7. 2021 sprejel novelo zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki med drugim zvišuje kazni za uporabnike telefonov med vožnjo ter parkiranje na mestih za invalide in znižuje kazni za prekoračitev hitrosti. Prav tako uvaja možnost dovoljene vožnje desno ob rdeči luči na semaforju ter določa pogoje za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu, med katere spadajo električni skiroji. Novela začne veljati dne 11. 8. 2021.
Zaradi vse večje razširjenosti uporabe telefonov se zvišuje kazen za uporabo telefona med vožnjo iz 120 evrov na 250 evrov in 3 kazenske točke. Prav tako se zvišuje globa za kršitev prepovedi ustavljanja ali parkiranja na označenem parkirnem mestu za invalide in 80 evrov na 200 evrov. Kazni pa se bistveno znižujejo za prekoračitve dovoljenih hitrosti.
Novela zakona določa pomen rdeče luči na semaforju in prometnem znaku za vožnjo desno ob rdeči luči na semaforju. Novo pravilo določa, da je vozniku, ob rdeči luči na semaforju, ki mu je dodan prometni znak za vožnjo desno ob rdeči luči na semaforju (zelena puščica v desno na črni podlagi), dovoljena vožnja desno ob rdeči luči na semaforju, vendar le, če je smer prosta.
Z novelo se določa tudi pogoje za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu (invalidski vozički, skiroji, rolke na motorni pogon ipd.). Vozniki lahkih motornih vozil se morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, pa smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 km/h. Vožnja električnega skiroja je dovoljena le osebam, starejšim od 14 let, voznik (in potnik) pa bo moral do dopolnjenega 18. leta med vožnjo nositi ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado.
Strožje se obravnavajo vozniki, ki ne upoštevajo pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo, za spremstvo in v spremstvu, in vozniki, ki se priključijo vozilu s prednostjo, za spremstvo in v spremstvu ali jih prehitijo. Novela zakona določa tudi primerno bočno razdaljo pri prehitevanju kolesarjev in voznikov lahkih motornih vozil in mopedov, ki mora biti vsaj 1,5 metra.
Prav tako se razširjajo pooblastila občinskih redarjev in cestninskih nadzornikov, ki bodo lahko izvajali nadzor nad območjem skupnega prometa, nadzor nad približevanjem križiščem in razvrščanjem pred križišči ter nadzor nad pogoji za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu. Prav tako bodo lahko izvajali nadzor v zvezi z uporabo zimske opreme v prometu.
Finančna uprava Republike Slovenije je z 26. julijem pričela tritedenske davčne počitnice, ki se bodo končale 13. 8. 2021. V tem času davčnih zavezancev ne bodo pozivali na dostavo dokumentacije, opravljali bodo zgolj nujne postopke. Izjema so tudi zahtevki za vračilo DDV-ja, kjer zaradi kratkih rokov za vračilo in interesa zavezanca za davek proces poteka kot običajno. Bodo pa na FURS pripravljeni na zavezance, ki bodo želeli opraviti določene aktivnosti kot so na primer odmera davka na promet nepremičnin, odmero davka na motorna vozila, na dediščine in darila. Ne glede na počitnice, pa bo FURS opravljal dela na področju nadzora z zavezanci za davek v postopkih, kjer so bili termini že predhodno dogovorjeni. V primeru, da zavezanec za davek ne bo dosegljiv, mu bo finančna uprava poslala pisni poziv po 15. avgustu.
Z velikim veseljem sporočamo, da se je odvetnik Matic Novak pridružil naši ekipi kot Senior Counsel in bo vodil naš oddelek za združitve in prevzeme.
Matic ima več kot deset let izkušenj v regionalnih M&A in finančnih transakcijah. Njegov uspeh pri transakcijah, odlične pogajalske sposobnosti ter številne izkušnje tako v pravnih sporih kot v mednarodni arbitraži so dragocen dodatek naši odvetniški pisarni ter vsem našim strankam.
Področje najema poslovnih stavb in poslovnih prostorov (t. i. poslovni najem) je do nedavnega podrobno urejal Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (»ZPSPP«), ki je bil sprejet leta 1974. Omenjeni zakon je v razmerju do splošnega Obligacijskega zakonika (»OZ«) predstavljal poseben predpis, ki je na področju poslovnega najema obsegal posebno ureditev določenih sklopov vprašanj, in sicer:
Z 52. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (»SZ-1E«) je bil ZPSPP v celoti razveljavljen. Zakonodajalec pa je določil, da se določbe ZPSPP kljub razveljavitvi še naprej uporabljajo za najemne pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo SZ-1E (tj. pred 19. 6. 2021).
V preteklosti je bil ZPSPP sicer deležen številnih kritik, pri čemer sta bili verjetno najpomembnejši njegova konceptualna zastarelost ter spreminjajoča se in neenotna sodna praksa, a je kljub temu predstavljal določeno stalnico na področju poslovnih najemov. Vprašanja, ki jih je urejal ZPSPP, bi verjetno s strani zakonodajalca terjala sodobnejšo in celovito ureditev, zaradi česar se pod vprašaj postavlja smiselnost nenadne in preproste razveljavitve celotnega ZPSPP. Takšna odločitev zakonodajalca bi lahko vodila do precejšnjih nejasnosti na področju poslovnih najemov.
Razveljavitev ZPSPP pomeni, da morajo z 19. 6. 2021 najemniki in najemodajalci poslovnih stavb in poslovnih prostorov pri urejanju medsebojnih pravnih razmerij upoštevati določbe splošnega OZ, in sicer zlasti glede zakupne (najemne) pogodbe. Po eni strani razveljavitev ZPSPP tako strankam pogodb o poslovnih najemih dopušča večjo svobodo pri urejanju njihovih medsebojnih pravnih razmerij, vendar pa to od strank po drugi strani terja veliko večjo skrbnost in podrobnejšo pogodbeno ureditev poslovnih najemov.
Glede na razveljavitev ZPSPP in (trenutno) odsotnost sodne prakse na področju poslovnih najemov po razveljavitvi ZPSPP strankam svetujemo večjo mero previdnosti pri sklepanju pogodb in kar se da podrobno pogodbeno ureditev, upoštevajoč določbe OZ. Na tak način se lahko stranke v največji možni meri izognejo tveganjem v zvezi z vsebino pravnih razmerij v zvezi s poslovnim najemom.
Dne 17. 5. 2017 sta Evropski parlament in Svet EU sprejela Direktivo 2017/828/EU o pravicah delničarjev, imenovano tudi Delničarska direktiva II (v nadaljevanju: direktiva), ki predstavlja novelo oziroma revizijo Direktive 2007/36/ES. Eden od vsebinskih sklopov direktive je namenjen reguliranju poslov s povezanimi strankami (related parties’ transactions) ter s tem povezani zaščiti družbe in njenih (manjšinskih) delničarjev (9.c člen). Posli s povezanimi strankami namreč lahko škodujejo družbam in njihovim delničarjem, saj povezani stranki omogočajo, da si prilasti premoženje, ki pripada družbi. Zato so pomembna jamstva za zaščito interesov družb in delničarjev.
Ravno vprašanje ureditve sklepanja poslov s povezanimi strankami v direktivi je bilo eno najbolj spornih med državami članicami. Zaradi tega je bilo sprejetih precej kompromisnih rešitev, med drugim tudi to, da mora biti to vprašanje v nacionalnih zakonodajah urejeno, pri čemer je bil državam članicam prepuščen širok manevrski prostor pri implementaciji. V Sloveniji je bila direktiva implementirana z novelo ZGD-1K. Pri tem je treba upoštevati, da je bila raven zaščite interesov družb in delničarjev že pred novelo visoka, saj je ZGD-1 vseboval veliko določb, namenjenih urejanju poslov s povezanimi strankami. Slovenija ima namreč po zgledu nemškega prava (verbundene Unternehmen) dokaj podrobno urejeno koncernsko pravo, pri čemer ureja ista vprašanja kot direktiva, ko gre za posle s povezanimi strankami.
Obstoječa pravila so že do sedaj urejala odpravo nasprotja interesov pri sklepanju poslov s povezanimi strankami, če gre za osebe s statusom funkcionarja družbe (38.a člen), izpostaviti pa velja tudi pravila o poustanovitvi (188. člen), ohranjanju kapitala (227. člen), prenosu najmanj 25 % premoženja (330. – 332. člen), povezanih družbah (527. – 562. člen), statusnih preoblikovanjih in spremembah osnovnega kapitala. Kar zadeva transakcije s člani organov vodenja ali nadzora, so že bila posebej urejena posojila družbe članom organov in izvršnim direktorjem (261. člen), predvidena je bila odobritev nadzornega sveta za pogodbe, s katerimi se določijo pravice in obveznosti članov organov vodenja ali nadzora (262. člen), določeno je bilo, da družbo v razmerjih s člani uprave zastopa predsednik nadzornega sveta (283. člen) ter da plačila članom nadzornega sveta in neizvršnim članom upravnega odbora določi statut ali skupščina (284. člen).
Določbe direktive glede poslov s povezanimi strankami so bile v bistvenem delu implementirane v novih določbah od 281.b do 281.d člena in veljajo le za delniške družbe, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu. Drugačna ureditev pa je predvidena za posle s funkcionarji in z njimi povezanimi osebami, saj velja tudi za nejavne delniške družbe in v nekaterih primerih tudi za družbe z omejeno odgovornostjo. Za funkcionarje velja še poostrena ureditev v 270.a členu, na katerega se navezujejo nove določbe 284.a, 290.a in 515.a člena ZGD-1. Novela ZGD-1K pa je posegla tudi v 38.a in 261. člen, pri čemer je prvega skoraj v celoti odpravila, drugega pa le dopolnila.
Za povezane stranke se štejejo povezana podjetja ali posamezniki, kot so opredeljeni v mednarodnih računovodskih standardih. Vsekakor lahko mednje uvrstimo člane organov vodenja ali nadzora obvladujočega podjetja, pridružena podjetja, skupne podjeme in tudi podjetja, ki jih član organov vodenja ali nadzora podjetja ali obvladujočega podjetja obvladuje ali skupno obvladuje – po ZGD-1 so opredeljene kot povezane gospodarske družbe, po mednarodnih standardih pa je ta opredelitev bistveno širša. Pri opredelitvi bistvenih poslov je novela ZGD-1K določila en kvantitativni kazalnik, in sicer 2,5 odstotka vrednosti sredstev (aktive), izkazane v bilanci stanja iz zadnjega potrjenega letnega poročila. Pri tem posli s povezanimi strankami niso le pravni posli, ampak tudi različni ukrepi dejanske narave, pri čemer je bistveno, da se premoženjska vrednost (iz aktive) prenese z družbe na drugi subjekt, na primer prodaja in nakup premoženja, naročanje ali oprava storitev, uporaba ali prepustitev uporabe predmetov in pravic, financiranje in zagotovitev poroštev ter dajanje oblik zavarovanja terjatev. Pri tem so v 281.b členu taksativno opredeljene izjeme, kateri posli se ne štejejo za posle s povezanimi strankami.
Tudi posle s povezanimi strankami sklepa poslovodstvo družbe kot njen zakoniti zastopnik, pri čemer se zahteva njihova odobritev s strani pristojnega organa. Novela ZGD-1K je kot takšen organ določila nadzorni svet v družbah, ki imajo dvotirni sistem upravljanja, oziroma upravni odbor v družbah, ki imajo enotirni sistem upravljanja, določena pa je tudi izjema, da lahko v določenih primerih o soglasju odloča skupščina. Uporabo pravil o dolžnosti predložitve posla v soglasje je novela razširila še na nejavne delniške družbe in na družbe z omejeno odgovornostjo, ki ustrezajo merilom za srednje in velike družbe. Vse družbe, razen če je družba organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo in nima nadzornega sveta, morajo oblikovati tudi notranji postopek za redno preverjanje, ali posel spada v okvir rednega opravljanja dejavnosti in je sklenjen pod tržno običajnimi pogoji. V primeru, ko gre za »redni« posel namreč soglasje ni potrebno, razen če je v statutu določeno drugače.
Poleg odobritve poslov s povezanimi strankami je bistvena tudi preglednost pri sklepanju teh poslov, zato novi 281.d člen določa obveznost objave informacije o sklenitvi posla nemudoma po njej. Objavo mora družba opraviti v skladu z 11. členom ZGD-1, torej na spletni strani AJPES. Poleg objave na spletni strani AJPES mora družba objaviti informacijo tudi na svoji spletni strani ali v drugem informacijskem sistemu. V ZGD-1 je določena še obveznost objave sklenitve poslov s strani obvladujoče družbe, ki jih sklenejo odvisne družbe s strankami, povezanimi z družbo, če bi jih morala družba v primeru, da bi bili opravljeni z njo, objaviti.
Zaradi nove ureditve sklepanja in odobravanja poslov s povezanimi strankami je novela ZGD-1K celovito uredila tudi sklepanje pogodb, pravnih poslov in drugih pravnih dejanj med družbo in njenimi direktorji ter nadzorniki. Pri tem je na novo ali spremenjeno urejeno sklepanje štirih vrst pogodb, in sicer pogodbe o opravljanju funkcije, pogodbe o svetovanju, posojilne pogodbe ter posli družbe s člani organov vodenja in nadzora.
Za kršitev predstavljenih določb je v 689.a členu določena kazenska sankcija. Z globo od 4.000 do 5.000 evrov se kaznuje poslovodstvo, ali prokurist, ki sklene pravni posel brez ustreznega soglasja nadzornega sveta, upravnega odbora oziroma skupščine. Druge civilnopravne sankcije niso določene, zato velja načelo neomejenega pooblastila za zastopanje v zunanjem razmerju iz 32. člena ZGD-1.
Vir: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1): z novelo ZGD-1K, uvodna pojasnila Marijan Kocbek, Saša Prelič, GV Založba, 2021.
Zadnja novela Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1K, je prinesla dopolnitev nabora podatkov, ki jih mora vsebovati prijava za prvi vpis gospodarske družbe v register; poleg firme, dejavnosti, sedeža in drugih podatkov, določenih z zakonom, mora namreč ta po novem (med drugim) vsebovati tudi elektronski naslov. Obveznost prijave elektronskega naslova pa ne velja le za novoustanovljene gospodarske družbe, temveč morajo svoje podatke z novo zakonsko zahtevo uskladiti vse gospodarske družbe.
Elektronski naslov gospodarske družbe je javen podatek, ki bo objavljen na portalu ePRS. Za vpis v register ga je mogoče predložiti na več mestih, in sicer na točki SPOT, na izpostavi AJPES ali pri notarju, rok za uskladitev podatkov pa se izteče 24. 2. 2022.
Nespoštovanje obveznosti vpisa elektronskega naslova gospodarske družbe v register je opredeljeno kot prekršek, za katerega je predpisana globa, ki se lahko izreče tako družbi kot njeni odgovorni osebi, zato predlagamo, da preverite, ali so v register vpisani vsi zahtevani podatki vaše gospodarske družbe, in te po potrebi dopolnite.
Na splošno velja, da prijavitelji odgovor na pobudo gradbeni inšpekciji za uvedbo inšpekcijskega nadzora lahko čakajo nesorazmerno dolgo. Slednje velja tudi za primere poškodb na objektih, ki nastanejo zaradi neustrezne obnove oz. gradnje objekta v neposredni bližini.
Gradbeni inšpektor v primerih, kot je opisan zgoraj, uvede inšpekcijski postopek zaradi suma, da objekt zaradi poškodb neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi. Ob tem velja omeniti, da prijavitelj v inšpekcijskem postopku ne more uveljaviti odškodninskega zahtevka, s katerim bi zahteval povrnitev škode, ki mu je kot posledica nepravilno izvedenih del na sosednjem objektu nastala, oz. povrnitev morebitne nepremoženjske škode, ki mu je iz tega naslova nastala zaradi posega v njegove ustavno zavarovane pravice. Nadalje predmet inšpekcijskega postopka ne more biti zatrjevanje manjvrednosti nepremičnine zaradi izvajanja gradbenih del na bližnjem gradbišču.
V kolikor gradbeni inšpektor pri ogledu poškodb na objektu ugotovi, da je objekt nevaren, torej, da neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte, bo lastniku prepovedal uporabo objekta in odredil, da se v določenem roku objekt na njegove stroške ustrezno zavaruje ali da se na objektu oziroma delu objekta, ki je nevaren, v roku, ki ga določi, izvedejo vzdrževalna dela. Prav tako bo gradbeni inšpektor ukrepal, v kolikor bo ugotovili, da se gradnja ne izvaja skladno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem oziroma, da ni skladna z zakonom in ostalimi predpisi.
V kolikor lastnik poškodovanega objekta meni, da so poškodbe na objektu (npr. razpoke) nastale zaradi izvajanja gradbenih del na bližjem objektu oz. gradbišču, lahko zahteva povrnitev škode od udeležencev pri gradnji v sodnem postopku.
Če na lastnem objektu opazite poškodbe, je smiselno poiskati pomoč strokovnjaka, ki si poškodbe ogleda, opravi ustrezne meritve in oceni, ali je utegnila škoda nastati prav zaradi gradnje oz. del na bližnjem objektu oz. gradbišču. Takšne ugotovitve vam lahko koristijo v morebitnem kasnejšem uveljavljanju odškodninskih zahtevkov zoper udeležence pri gradnji objektov.
V slovenski pravni red se s 1. 7. 2021 prenašajo določbe Direktive Sveta (EU) 2017/2455 z dne 5. 12. 2017, ki prinašajo spremembe predvsem glede DDV za dobave blaga na daljavo.
S 1. 7. 2021 se odpravlja oprostitev plačila DDV za uvoz pošiljk iz držav zunaj EU majhne vrednosti, tj. do 22 EUR. Tudi za te pošiljke se bo po 1. 7. 2021 obračunal DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. S tem se odpravlja oprostitev plačila DDV za pošiljke držav izven EU vseh vrednosti.
Pošiljke do vrednosti 150 EUR bodo tudi po 1. 7. 2021 oproščene plačila carine, enako tudi darila v vrednosti do 45 EUR, ki bodo oproščena tudi plačila DDV.
Vlada je v začetku meseca maja v Državni zbor vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, ki še ni sprejet.
V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (»ZGD-1«), Zakona o sodnem registru in Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register se za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo zahtevajo zlasti naslednji dokumenti:
Po uveljavitvi novele ZGD-1K pa je treba v primerih tujih družbenikov (tj. družbenikov iz drugih držav članic Evropske unije ali iz tretjih držav) posebno pozornost nameniti tudi določbi dvanajstega odstavka 10.a člena ZGD-1, ki je začela veljati 24. 2. 2021. Po omenjeni določbi morajo namreč tuje fizične ali pravne osebe predložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1. do 4. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1, in sicer:
pri čemer ti dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni. V primerih slovenskih fizičnih in pravnih oseb pa omenjene preverbe opravijo v uradnih evidencah registrski organi in notarji, po uradni dolžnosti.
V zvezi s tujimi družbeniki in člani poslovodstva in/ali nadzornega organa je treba upoštevati zahtevo po vpisu takšnih oseb v slovenski davčni register in po pridobitvi slovenskih davčnih številk za take osebe. Prav tako pa je v zvezi z ustanovitvijo nove družbe treba opozoriti tudi na zahteve Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v zvezi z identifikacijo in registracijo dejanskih lastnikov novoustanovljene družbe.
Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji sicer ni pretirano zahtevna, vendar pa vsebujejo določbe relevantnih predpisov številne zahteve tako z vidika zahtevanih dokumentov kot tudi z vidika obličnostnih zahtev. Te pa od bodočih družbenikov zahtevajo večjo mero previdnosti in ustreznega vnaprejšnjega načrtovanja postopka ustanovitve, da ne pride do neželenih zapletov pri ustanavljanju družbe, zlasti v primerih, ko je treba družbe ustanoviti v kratkem časovnem obdobju.
Državni zbor Republike Slovenije je 30. marca 2021 sprejel novelo Zakona o tujcih (ZTuj-2F), ki je začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je dne 27. aprila 2021, uporabljati pa se začne trideseti dan po njeni uveljavitvi, to je dne 26. maja 2021. Novela uvaja nov institut kompleksne krize na področju migracij, hkrati pa prinaša še nekaj novosti, predvsem v smeri zaostrovanja pogojev za bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. Poglavitne rešitve se tako nanašajo na znanje slovenščine, združitev družine, zadostna sredstva za preživljanje in Brexit.
Novela obravnava nastanek kompleksne krize na področju migracij zlasti v okoliščinah, ko bi na določenem ali več območjih Republike Slovenije vstopilo zelo veliko število nezakonitih migrantov, ki bi hkrati izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito. Takšne razmere bi lahko povzročile stanje, ko državni organi ne bi zmogli v celoti izvajati vseh svojih obveznosti, s tem pa bi omenjene razmere lahko vplivale tudi na delovanje drugih sistemov in podsistemov. Zato bo lahko Državni zbor Republike Slovenije z najmanj 46 glasovi razglasil kompleksno krizo, s katero bo mogoče začasno suspendirati izvajanje zakona o mednarodni zaščiti in tako omejiti dostop do azila.
Novela med drugim uvaja zahtevo po znanju slovenskega jezika na vstopni ravni (A1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru) za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje državljanu tretje države zaradi združitve družine, in na osnovni ravni (A2 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru) za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje državljanu tretje države. Na novo je določen tudi obseg sofinanciranja udeležbe programov učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo v višini 50 odstotkov cene programa, pri čemer se omejujejo kategorije tujcev, ki bodo upravičeni do sofinanciranja. Določbe, ki se nanašajo na pogoj znanja slovenskega jezika, se bodo začele uporabljati po poteku dveh let od uveljavitve novele.
Poleg tega se zaostrujejo pogoji za združitev družine. Po novem bodo lahko tujci (državljani tretje države) to pravico uveljavljali šele po preteku dveh let (in ne več enega leta) zakonitega prebivanja na ozemlju Republike Slovenije. Nadalje se na področju izkazovanja zadostnih sredstev za preživljanje iz nabora sredstev, ki se upoštevajo v izračun, izvzemajo povračila stroškov v zvezi z delom, ki obsegajo stroške za prehrano med delom, prevoz na delo in z dela, ter povračilo stroškov na službenem potovanju.
Z novelo se zagotavlja tudi implementacija določb Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije v delu, ki urejajo pravice v zvezi s prebivanjem in dovoljenji za prebivanje državljanov Združenega kraljestva in njihovih družinskih članov, ki so v Republiki Sloveniji zakonito prebivali dne 31. decembra 2020 in v Republiki Sloveniji še naprej prebivajo tudi po tem datumu, ter izdajo potrdila o pravicah obmejnega delavca.
Večina rešitev iz novele je naletela na ostre kritike nevladnih organizacij. Predvsem uvedba kompleksne krize je po njihovih navedbah v nasprotju z mednarodno konvencijo o pravicah beguncev, ki zagotavlja pravico zaprositi za mednarodno zaščito, kršeno pa naj bi bilo tudi načelo nevračanja, zato so že napovedale ponoven preizkus pred ustavnim sodiščem.
Novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki velja od 27. 3. 2021 dalje, dolžnikom, ki so fizične osebe, omogoča možnost individualnega odloga izvršbe v primeru nastopa izjemnih okoliščin. Predhodno je bil takšen odlog za fizične osebe predviden v sedmem protikoronskem zakonu, tj. PKP 7.
V skladu s spremenjenim 71. členom ZIZ bo po novem sodišče lahko na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložilo izvršbo, če bodo za to podani upravičeni razlogi.
Kot situacije, v katerih je predlog odloga upravičen, določba med drugim šteje (i) primer izvršbe na dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine ter (ii) v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe ogrozilo njegov položaj in interese v večji meri, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika.
Nadalje novela kot situacijo, v kateri bi bil odlog upravičen, označi tudi primer, kadar dolžnik kot potrošni, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Kot zadnji in morebiti za dolžnike najbolj zanimiv pa je razlog odloga izvršbe zaradi drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik. S slednjim so dolžnikove možnosti za odlog izvršbe opazno razširjene.
Na možnost odloga izvršbe bo v skladu z novelo dolžnika opozorilo sodišče v sklepu o izvršbi. V primeru izvršbe na nepremičnino bo odlog mogoč le do izdaje odredbe o prodaji, na kar bo dolžnik prav tako obveščen s strani sodišča že v sklepu o izvršbi.
Veseli in ponosni smo, da nas je The Legal 500 ponovno prepoznal kot eno vodilnih odvetniških pisarn v Sloveniji.
Zelo smo hvaležni našim strankam, njihovemu zaupanju v nas ter velikodušnemu prispevku k tej raziskavi, ki nam je ponovno omogočila uvrstitev med vodilne odvetniške družbe.
The Legal 500 preučuje delo odvetniških pisarn po vsem svetu, z obsežnim raziskovalnim programom, ki se vsako leto revidira in posodablja, da bi predstavil najsodobnejšo vizijo svetovnega pravnega trga. Lestvice temeljijo na vrsti kriterijev, vendar preprosto povedano poudarja ekipe, ki podjetniškim svetovalcem nudijo vrhunske in najbolj inovativne nasvete.
V tej raziskavi sodelujemo že vrsto let in spodbudno je videti razvoj naše odvetniške pisarne, ki ga priznava tako cenjen pravni imenik.
Več o uvrstitvi si lahko ogledate na uradni spletni strani The Legal 500.
Ponosni smo, da smo uspešno zaključili davčni postopek v vrednosti 13,5 milijona EUR v zvezi s transakcijo iz leta 2015. Finančna Uprava je kmalu po zaključku transakcije začela z davčnim pregledom in našim strankam odmerila davčno obveznost v višini 13,5 milijona EUR. Po vloženi pritožbi je Ministrstvo za Finance prvostopno odločbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, v katerem je Finančna Uprava izdala (sedaj že pravnomočno) odločbo in odmerila davek v višini malo več kot 50 tisoč EUR, kar je pomenilo 99,54% zmanjšanje davčne obveznosti. Veseli smo, da je Ministrstvo za Finance nepristransko odločilo v zadevi, kar je pripeljalo do legitimne obdavčitve naših strank.
Zaradi ponovnih omejitev javnega življenja in sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19, med katerimi so ponovno tudi šolanje od doma, omejitve varstva otrok in omejitve javnega prevoza, je Vlada RS do 30. junija 2021 podaljšala ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene in zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile iz razloga obveznosti varstva in ustavitve javnega prevoza.
Višina nadomestila plače je nespremenjena in znaša 80 odstotkov povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, višina nadomestila pa ne sme biti nižja od minimalne plače.
Zaradi varstva otrok so do nadomestila upravičeni starši otrok do vključno petega razreda osnovne šole, za katere starši ne morejo zagotoviti drugačnega varstva.
Tudi v podaljšanjem obdobju veljavnosti ukrepov so delodajalci upravičeni do povračila celotnega zneska nadomestila, povračilo pa morajo uveljavljati najpozneje v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca.
V posledici ponovnega zaostrovanja in sprejetja omejevalnih ukrepov zaradi epidemije COVID-19, je predsednik Vrhovnega sodišča RS dne 29. 3. 2021 izdal Odredbo o dopolnitvi odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki določa, da se vsi naroki, sklicani med 1. in 9. aprilom 2021, v zadevah, ki se po veljavnih predpisih ne obravnavajo kot nujne, štejejo za preklicane.
Poslovanje sodišč je torej ponovno omejeno; naroki, razpisani med 1. in 9. aprilom 2021, pa bodo prestavljeni na kasnejše datume.
Objavljen je bil predlog Zakona o katastru nepremičnin, ki, poleg pomembnih sistemskih rešitev na področju nepremičninskih evidenc, namesto ločenih postopkov izdelave elaborata v geodetski storitvi ter evidentiranja novih ali spremenjenih podatkov, kot jih trenutno določa Zakon o evidentiranju nepremičnin, določa nov, enoten »katastrski postopek«.
Po predlogu Zakona o katastru nepremičnin katastrski postopek vključuje (i) postopke za izdelavo elaboratov in izdelavo elaborata, ki jih izvajajo geodetska podjetja (posamezne naloge v zvezi z vpisom stavb in delov stavb lahko izvajajo tudi projektanti), ter (ii) upravne postopke preveritve in odločanja o predlaganih spremembah in (iii) vpis podatkov v kataster nepremičnin, ki jih izvaja geodetska uprava. Takšen enoten katastrski postopek med drugim zajema ureditve mej parcele, parcelacije, komasacije, določitve območij stavbnih pravic in območij služnosti, vpise stavb in delov stavbe ter spreminjanja podatkov o stavbi in delu stavbe.
V zvezi z novim katastrskim postopkom pa predlog Zakona o katastru nepremičnin prinaša pomembno posledico tudi za imetnike lastninske pravice na nepremičninah.
Predlog Zakona o katastru nepremičnin namreč določa, da se osebe, ki so v zemljiški knjigi vpisane z EMŠO (za fizične osebe) ali matično številko (za pravne osebe), obvesti o katastrskem postopku tako, da se na njihov naslov stalnega prebivališča ali naslov za vročanje pošlje vabilo za udeležbo pri dejanju na način, da ga osebe prejmejo vsaj 8 dni pred začetkom izvedbe dejanja. Za osebe, ki pa v zemljiški knjigi niso vpisane z EMŠO (za fizične osebe) ali matično številko (za pravne osebe) pa se šteje, da so bile vabljene, če je bil katastrski postopek objavljen v informacijskem sistemu kataster vsaj 8 dni pred začetkom izvedbe dejanja, kar pomeni, da takšnih oseb ni potrebno osebno vabiti.
Omenjena določila ima lahko pomembne posledice za veliko število oseb. Na podlagi podatkov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na dan 8. 1. 2020 kar 1.628.424 imetnikov lastninske pravice v zemljiško knjigo ni bilo vpisanih s popolnimi podatki, kar predstavlja kar 15,4 % vseh imetnikov lastninske pravice.
Glede na omenjene rešitve predloga Zakona o katastru nepremičnin zato vsem osebam predlagamo, da preverijo vpise v zemljiški knjigi ter po potrebi poskrbijo za ustrezno dopolnitev ali popravek vpisanih podatkov. V nasprotnem primeru jih namreč v skladu s predlogom Zakona o katastru nepremičnin lahko doletijo pomembne pravne posledice.
Dne 9. marca 2021 je bila uspešno končana prva e-dražba slovenskega sodstva, na kateri je sodelovalo več dražiteljev. Na dražbi, ki je trajala 40 minut, je bilo stanovanje v velikosti 63,8 kvadratnih metrov, katerega izklicna cena je znašala 39.256,70 evrov, prodano za 77.000,00 evrov. V naslednjih treh mesecih je razpisanih več kot 550 e-dražb.
S 1. februarjem 2021 se lahko sodne dražbe v izvršilnem postopku izvajajo preko spleta in ne zgolj osebno na kraju dražbe. Do spletnih sodnih dražb se lahko dostopa na varnostno podprtem spletnem portalu sodnedrazbe.si, ki nadomešča objave na spletnih straneh sodstva in posameznih sodišč. Na enem spletnem mestu so tako objavljene vse prodaje nepremičnin, premičnin in pravic, ki se opravijo v sodnih postopkih in so razpisane po 1. februarju 2021. Izvajanje spletnih javnih dražb je možno pri prodaji nepremičnin in pravic v izvršilnih postopkih, način draženja pri ostalih tipih postopkov pa je viden na spletnem portalu.
Vpogled v objave je brezplačen in je možen brez registracije uporabnika, za ostale aktivnosti, kot so shranjevanje priljubljenih zadetkov in samo draženje, pa morajo uporabniki razpolagati s kvalificiranim potrdilom enega izmed overiteljev digitalnih potrdil, ter se prijaviti v SI-PASS sistem, pri čemer je omogočena tudi uporaba enkratnega gesla smsPASS. S tem je omogočen lažji dostop do javne dražbe, kar povečuje krog morebitnih dražiteljev in konkurence, s ciljem doseganja višjih cen stvari, ki se prodajajo, za učinkovitejše poplačilo upnikovih terjatev. Spletno draženje je lokacijsko in časovno neodvisno, anonimno (po potrjeni prijavi se dražitelju znotraj sistema dodeli enolični znak, s katerim sodeluje pri izbrani spletni dražbi) ter preprečuje morebitna dogovarjanja in izsiljevanja med posameznimi dražitelji.
Portal omogoča iskanje po več ključih, zainteresirani dražitelj pa se na dražbo prijavi enostavno z enim klikom. Sodišče, ki je razpisalo dražbo, po pregledu prijave in preveritvi plačila varščine, zainteresiranega dražitelja potrdi ali zavrne, o čemer je obveščen preko elektronske pošte in sistema portala. Vsem uporabnikom je zagotovljena verodostojnost transakcij, kar pomeni, da dražitelji ne morejo umakniti ali zanikati dane ponudbe, prav tako je onemogočeno dajanje ponudb pred in po času, ki je določen za spletno dražbo. Spletna dražba se začne in konča samodejno, pri čemer je omogočeno podaljšanje dražbe, če dve minuti pred koncem dražbe pride nova ponudba. Po končani dražbi vsak dražitelj prejme poročilo o poteku spletne dražbe.
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-16/21-11 z dne 18. 2. 2021 začasno zadržalo izvrševanje tretjega, četrtega in petega odstavka Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 s sprem.; v nadaljevanju ZDR-1) ter 156.a člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS št. 63/07; v nadaljevanju ZJU), ki se nanašajo na ureditev upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev.
Ustavno sodišče je presojalo zakonitost 21. in 22. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Ur. l. RS, št. 203/20; v nadaljevanju ZIUPOPDVE), ki določata nov poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v zasebnem in javnem sektorju. Gre za določbe, ki omogočajo delodajalcu, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja razlogov z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine
Kot je v odločitvi navedlo Ustavno sodišče, s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi preneha delovno razmerje in s tem pravice delavcev, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Posledica odpovedi pogodbe o zaposlitvi za starejše delavce, za katere je še posebej značilna težja zaposljivost, ne bi pomenila le izgube zaposlitve, ampak bi lahko pomenila tudi konec njihove poklicne kariere. Po oceni Ustavnega sodišča bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvajanjem morebiti protiustavne zakonske ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve Ustavnega sodišča njeno izvajanje zadrži in bi se v presoji pokazalo, da niso protiustavne. Do svoje končne odločitve je Ustavno sodišče zadržalo tudi učinkovanje že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile izdane skladno z novo ureditvijo. Ta je začela veljati z uveljavitvijo sedmega protikoronskega zakona, torej 31. 12. 2020, 60-dnevni odpovedni rok pa bi se na podlagi izpodbijane ureditve v primeru že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi iztekel že na začetku marca.
S to določbo je Ustavno sodišče spremenilo svoje dosedanje stališče, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne more pomeniti ogroženosti pravic delavcev, saj jim je socialna varnost na koncu poklicne kariere zagotovljena s pridobitvijo starostne pokojnine brez zmanjšanja.
S ponosom sporočamo, da je naš managing partner Jan Sibinčič ponovno uvrščen v vodnik Chambers and Partners Global.
Veseli nas, da so naše stranke prepoznale njegovo delo in delo naše ekipe, in se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali in nam dali priložnost za uvrstitev med najboljše pravne strokovnjake.
Vedno stremimo k odličnosti in potrudili se bomo, da bomo še naprej zagotavljali kakovostne pravne storitve.
Več na uradni spletni strani Chambers and Partners.
V ponedeljek, 1. 3. 2021, se izteče rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala (tj. dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2020. Napovedi se oddajajo na predpisanih obrazcih, mogoče pa jih je oddati tudi elektronsko, preko sistema eDavki.
Zakonski rok za predložitev davčnih napovedi je sicer 28. 2. 2021, ker pa je letos to nedelja, ko FURS ne dela, se rok za predložitev davčnih napovedi za leto 2020 izteče v ponedeljek, 1. 3. 2021.
Od dne 5. 2. 2021 velja ti. osmi protikoronski zakon (Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19, Ur. l. št. 15/2021, »PKP8«). PKP8 nekatere že sprejete ukrepe podaljšuje, uvaja pa tudi nove. Spodaj je podan kratek pregled najaktualnejših ukrepov:
Če je delodajalec opravil našteta izplačila, mora o tem obvestiti FURS najkasneje v roku 2 mesecev po izplačilu;
Novela razširja omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika tudi na fizične in pravne osebe iz druge države članice ali tretje države. Poleg tega se opazno razširja tudi nabor kaznivih dejanj, zaradi katerih oseba ne more postati ustanovitelj, družbenik ali podjetnik. Slednje po novem velja tudi za kazniva dejanja zoper človekovo zdravje ter kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Hkrati je določena dodatna omejitev ustanavljanja, pridobitve statusa družbenika ter opravljanja dejavnosti podjetnika za osebe, ki so bile v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljene na seznamu davčnih zavezancev, neplačnikov DDV. Dodatna omejitev za ustanavljanje in pridobivanje poslovnih deležev v skladu z novelo velja tudi za osebe, ki jim je bila s pravnomočno odločbo Tržnega inšpektorata RS izrečena globa zaradi prekrška v zvezi z nedovoljenim posegom v osnovni kapital družbe.
Nadalje novela posega tudi v poslovanje družb z omejeno odgovornostjo, tako da na novo določa obveznost oblikovanja nadzornega sveta v tistih d.o.o., ki štejejo za subjekt javnega interesa. V takšnih družbah mora nadzorni svet oblikovati tudi revizijsko komisijo, razen v kolikor novela predvideva izjemo od te obveznosti. Poleg navedenega je v nekaj primerih na novo določena obveznost pridobitve soglasja nadzornega organa in celo javnega razkritja posla, v posebnem členu pa je urejeno sklepanje poslov med družbo in direktorji ali prokuristi ter z njimi povezanimi osebami.
V register bo po novem treba poleg sedeža vpisati tudi poslovni naslov družbe. Dopolnjen je tudi nabor podatkov, ki jih mora vsebovati prijava za prvi vpis družbe v register, in sicer bo moralo podjetje navesti tudi svoj poslovni in elektronski naslov.
Končno velja opozoriti še na nove kazenske določbe, ki jih prinaša novela. Tako prim. kot prekršek določa določitev poslovnega naslova v nasprotju z zakonom, hrambo osebnih podatkov o delničarjih družbe dlje od 12 mesecev ter opustitev dolžnosti objave in zagotavljanja brezplačnega dostopa do politike prejemkov in poročila o prejemkih. Na novo so določeni tudi prekrški posrednikov pri uresničevanju glasovalnih pravic delničarjev, institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, ki jih novela kot nove pravne kategorija vnaša v ZGD-1.
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) v 59. členu določa, da se ne glede na prvi odstavek 109. člena Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v davčno osnovo za odmero dohodnine za leti 2020 in 2021 ne vštevajo dodatki, ki so jih zaposleni prejeli za delo v rizičnih razmerah, za nevarnost in posebne obremenitve pri izvajalcih socialno varstvene dejavnosti, zdravstvene dejavnosti, pri Uradu Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov ter pri zunanjih izvajalcih, ki opravljajo delo pri izvajalcu iz 56. člena ZZUOOP.
Prav tako se ne vštevajo v letno osnovo za odmero dohodnine dodatki za delo zaradi začasne razporeditve k izvajalcu v mreži javne zdravstvene službe, izvajalcu v mreži javne službe na področju socialnega varstva – institucionalno varstvo ali izvajalcu krizne namestitve v primerih povečanega obsega dela, kot tudi dodatki določenih javnih uslužbencev, zaposlenih v okviru javnih del ter dijakov in študentov za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19.
Navedeno bo imelo vpliv na izračun pravic iz javnih sredstev, pri katerih se praviloma upošteva dohodek iz dohodninske odločbe preteklega koledarskega leta: otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice za učence in dijake ter subvencija kosila za učence.
Delodajalci morajo do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto Finančni upravi Republike Slovenije sporočiti podatke o zaposlenih, katerim so bili izplačani dodatki v letu 2020 oziroma 2021 in višino izplačanega dodatka v datoteki z imenom VIRIZV.DAT – podatki o izplačanih dodatkih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo za letno odmero dohodnine.
Za zavezance za dohodnino je prišlo tudi do spremembe v zvezi z zahtevkom na področju namenitve dela dohodnine za donacije, saj lahko zavezanec rezident sedaj zahteva, da se do en odstotek (prej do 0,5 odstotka) dohodnine nameni za financiranje upravičencev do donacij. Posameznemu upravičencu lahko nameni odstotek dohodnine, zaokrožen na desetinko odstotka (tj. 0,1 odstotka), pri čemer skupno namenjen odstotek več upravičencem ne sme presegati enega odstotka odmerjene dohodnine. Zavezancu rezidentu ni potrebno vlagati nove zahteve za namenitev dela dohodnine za donacije, ki so veljavne na dan uveljavitve ZIUPOPDVE, tj. na dan 31. 12. 2020, saj se odstotki avtomatično podvojijo, razen če zavezanec rezident svojo zahtevo spremeni.
Da bi se omogočilo financiranje iz namenitve dela dohodnine čim širšemu krogu nevladnih organizacij, so upravičenci do donacij za namenitev dela dohodnine:
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve pošlje podatke o vseh nevladnih organizacijah za namene priprave seznama upravičencev do donacij za leto 2020 oziroma 2021 Finančni upravi Republike Slovenije, ki pripravi dopolnitev seznama upravičencev do donacij, in ga dalje pošlje ministrstvu pristojnemu za finance. Vlada Republike Slovenije v skladu z osmim odstavkom 142. člena ZDoh-2 določi dopolnitev seznama upravičencev do donacij (za leto 2020 najpozneje do dne 15. 5. 2021). Davčni zavezanec, ki bo želel nameniti del dohodnine za donacije upravičencem iz dopolnjenega seznama, bo moral vložiti zahtevo ali spremembo zahteve za odmerno leto 2020 najkasneje dne 31. 5. 2021.
Državni zbor Republike Slovenije je tik pred novim letom sprejel že sedmi protikoronski zakon, imenovan Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (»ZIUPOPDVE« ali »PKP7«), ki je stopil v veljavo dne 31. 12. 2020. PKP7 prinaša številne dodatne ukrepe na področju gospodarstva, ki naj bi podjetjem olajšali spopad z epidemijo, ohranili delovna mesta ter omogočili preživetje dejavnosti, ki v teh časih ne smejo poslovati oz. delujejo okrnjeno. Eden izmed takšnih ukrepov je tudi obveznost izplačila kriznega dodatka, predstavljena v nadaljevanju.
V skladu z določbami PKP7 morajo delodajalci v zasebnem sektorju izplačati krizni dodatek v višini 200 EUR ob izplačilu decembrske plače zaposlenim, ki so opravljali delo v mesecu decembru 2020, pri čemer ni pomembno ali je zaposleni delo opravljal na sedežu delodajalca, od doma ali na drugi lokaciji.
Do kriznega dodatka je upravičen tisti delavec, čigar zadnja izplačana plača (za mesec november 2020) ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 EUR. Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 EUR se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine.
Pri izračunu dvakratnika zadnje izplačane plače se upoštevajo vse sestavine plače, ki so poleg osnovne plače tudi del plače za delovno uspešnost in dodatki ter plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Če zadnja izplačana mesečna plača delavca presega dvakratnik minimalne plače, delavec ni upravičen do kriznega dodatka.
V primeru, ko delavec ni delal cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Ob tem velja pojasniti, da delavcu pripada krizni dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, ne pripada pa mu za morebitne druge oblike odsotnosti z dela, kot npr. zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ipd. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima prav tako pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen če delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenim delavcem mora delodajalec preko portala eDavki predložiti izjavo, iz katere izhaja da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek.
Izjava bo na voljo predvidoma v drugi polovici januarja, vložena pa mora biti najkasneje do konca februarja 2021. Na podlagi prejetih izjav bo FURS upravičenim delodajalcem povrnil izplačan krizni dodatek najpozneje do 20. marca 2021.
Vlada RS je na predlog predsednika Vrhovnega sodišča RS sprejela Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (Ur. l. RS št. 190/2020; »Sklep«), ki je bil v Uradnem listu RS objavljen dne 17. 12. 2020.
S Sklepom je Vlada RS odločila, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo. Ker Sklep velja od dne 20. 12. 2020 do dne 10. 1. 2021, v navedenem obdobju roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, torej ne tečejo.
Zadržanje teka rokov velja tudi za procesne roke v nenujnih zadevah, ki so bili zadržani z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 165/2020; »Odredba«). Odredba velja do preklica.
Nov Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, imenovan tudi šesti protikoronski zakon oz. PKP6, vpliva na kar 38 zakonov. Ker ima epidemija lahko vpliv tudi na položaj strank v upravnem postopku, na način da omejuje ali onemogoča vodenje postopkov, je zakonodajalec s PKP6 posegel tudi na področje urejanja upravnih postopkov. Z uveljavitvijo PKP6 je bilo v Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) dodano novo XXII.a poglavje z naslovom VODENJE POSTOPKA OB IZREDNEM DOGODKU, ki vsebuje 306.a člen, katerega vsebino predstavljamo v nadaljevanju.
Že iz samega imena poglavja izhaja, da pri 306.a členu ZUP ne gre za začasno določbo, ki bi bila veljavna le v času epidemije, temveč se bo uporabljala tudi ob morebitnih naravnih in drugih hujših nesrečah ali podobnih izrednih dogodkih, ki v večjem obsegu vplivajo na položaj strank v upravnem postopku, omejujejo ali onemogočajo upravno odločanje organa v upravnem postopku.
V skladu z navedeno spremembo bo ZUP vladi omogočal, da v primeru izrednih dogodkov z odlokom določi začasne ukrepe, organe, na katere se ti ukrepi nanašajo, in čas veljavnosti ukrepov. Takšni začasni ukrepi morajo biti nujni, primerni in sorazmerni za zavarovanje položaja strank ter omogočanje odločanja v upravnih zadevah, veljati pa bodo pričeli šele z uveljavitvijo odloka vlade v vsakem posameznem primeru izrednega dogodka.
Vlada se bo glede na okoliščine izrednega dogodka lahko odločila za enega ali več začasnih ukrepov, pri čemer izbira med naslednjimi:
Navedeni začasni ukrepi bodo lahko odrejeni le za toliko časa, kolikor bo trajal posamezen izredni dogodek, vendar najdlje tri mesece. Če bo izredni dogodek trajal dlje kot tri mesece, bo vlada veljavnost začasnih ukrepov lahko podaljšala, vendar vsakič najdlje za tri mesece. Pri tem bo morala vlada mesečno preverjati okoliščine izrednega dogodka in upravičenost začasnih ukrepov.
Glede na trenutno stanje v državi in po svetu je mogoče pričakovati, da bo sprejetje predpisa kmalu doseglo svoj namen v smislu novih odlokov vlade na podlagi nove določbe ZUP.
Državni zbor Republike Slovenije bo na današnji 49. izredni seji razpravljal in glasoval o predlogu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na dopisni seji dne 10. 11. 2020. Gre za šesti paket ukrepov (#PKP6), s katerim se želi omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na številnih področjih gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.
Predlog zakona podaljšuje subvencioniranje skrajšanega delovnega časa do dne 30. 6. 2021, do katerega lahko delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za polni delovni čas. Prav tako predlog zakona podaljšuje možnost napotitve posameznega delavca na začasno čakanje na delo do dne 31. 1. 2021, pri čemer mora delodajalec vlogo za povračilo izplačanih nadomestil vložiti najkasneje do dne 15. 1. 2021. Dlje časa bo mogoče koristiti tudi odlog plačil obveznosti iz obstoječih kreditnih pogodb kot tudi na novo odobrenih kreditov v obdobju veljavnosti #PKP6, jamstvena shema Republike Slovenije za likvidnostne kredite po ZDLGPE pa se nekoliko spreminja.
Tudi tokratni paket uvaja nekatere nove ukrepe, izmed katerih izpostavljamo (i) delno kritje fiksnih stroškov najbolj ogroženim podjetjem in samostojnim podjetnikom v obdobju med 1. 10. 2020 in 31. 12. 2020, pri čemer lahko Vlada Republike Slovenije s sklepom podaljša ukrep za največ šest mesecev, (ii) možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta, vendar najdlje za obdobje do dne 31. 8. 2021, (iii) poenostavljen postopek obvestitve Inšpektorata Republike Slovenije za delo pred pričetkom dela delavca na domu preko obrazca, dostopnem na spletni strani naslovnega inšpektorata, (iv) dodatek za delo v sivi in rdeči coni v višini 30 odstotkov osnove plače ne glede na razglasitev epidemije, (v) možnost odobritve odloga plačila davka ali prispevkov za čas do dveh let oziroma možnosti plačila davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev in (vi) možnost izvedbe virtualne skupščine v času trajanja epidemije.
Predlog zakona prinaša tudi občutno zvišanje kazni za tiste, ki v času epidemije ne bi spoštovali prepovedi oziroma omejitev zbiranja ljudi na javnih krajih. Za tovrsten prekršek bi se lahko posameznik kaznoval z globo od 1.000 EUR do 10.000 EUR. Posameznik, ki bi javno pozival h kršitvi predpisov ali odredb, s katerimi je pristojni organ zaradi omejevanja razširjanja nalezljive bolezni prepovedal oziroma omejil zbiranje ljudi na javnih krajih, ali bi v nasprotju s slednjimi organiziral zbiranje ljudi na javnih krajih, bi se lahko kaznoval z globo od 1.500 EUR do 15.000 EUR.
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je na podlagi 83. a člena Zakona o sodiščih (»ZS«) 13. 11. 2020 izdal Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (»Odredba«), ki dodatno omejuje poslovanje dela sodišč. Odredba je bila v Uradnem listu RS objavljena še istega dne in velja od 16. 11. 2020 do preklica, pri čemer – enako kot predhodna odredba predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 19. 10. 2020, ki jo Odredba nadomešča – predvideva tedensko preverjanje upravičenosti v njej določenih ukrepov.
Skladno z Odredbo vsa sodišča od 16. 11. 2020 poslujejo v omejenem obsegu v skladu s 83. členom ZS. Sodišča tako razpisujejo naroke in opravljajo druga procesna dejanja le v nekaterih nujnih zadevah iz 83. člena ZS, v neomejenem obsegu pa poslujejo tudi v kazenskih zadevah, v katerih bi kazenski pregon zastaral v šestih mesecih od uveljavitve odredbe.
V nenujnih zadevah in v zadevah, ki se ne glede na določbo 83. člena ZS na podlagi Odredbe ne štejejo za nujne, sodišča sicer odločajo in vročajo sodna pisanja, ne izvajajo pa narokov in ne opravljajo drugih procesnih dejanj, ki neizogibno terjajo fizično prisotnost strank ali drugih udeležencev sodnega postopka in ne izvajajo uradnih ur. Vsi naroki v teh zadevah v času veljavnosti Odredbe se štejejo za preklicane, razen če so sklicani videokonferenčno.
V nenujnih zadevah in v zadevah, ki se skladno z Odredbo ne štejejo za nujne, tudi ne tečejo procesni roki; teči začnejo prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Končno, Odredba v veljavi ohranja tudi druge posebne ukrepe, predvidene že s predhodno odredbo predsednika Vrhovnega sodišča z dne 19. 10. 2020.
Od dne 24. 10. 2020 je v veljavi ti. peti protikorona paket (PKP5) oz. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP).
Na delovnopravnem področju PKP5 ohranja nekatere ukrepe za delodajalce, ki so jih uveljavili že prejšnji interventni zakoni, uvaja pa tudi nekatere novosti.
Ključni ukrepi, ki se jih delodajalci lahko poslužijo za omilitev in odpravo posledic COVID-19, so sledeči:
ZAČASNO ČAKANJE NA DELO
PKP5 podaljšuje ukrep začasnega čakanja na delo. Delodajalec lahko delavce napoti na čakanje na delo do 31. 12. 2020. Vlada RS lahko s sklepom ta ukrep podaljša še za največ 6 mesecev, vendar najdlje do 31. 7. 2020.
PKP5 zaostruje pogoje, pod katerimi lahko delodajalci uveljavljajo povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi čakanja na delo pri Zavodu Republike Slovenija za zaposlovanje, in sicer na način, da zvišuje prag ocene upada prihodkov delodajalca.
Delodajalec vlogo za povračilo nadomestil vloži v elektronski obliki v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 15. decembra 2020.
SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA
Enako kot predhodniki PKP5 tudi slednji omogoča subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, pri čemer so pogoji ostali nespremenjeni. Ukrep velja do 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja).
Delodajalec mora vlogo za uveljavljanje subvencije pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje vložiti najkasneje do 10. 12. 2020.
NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI KARANTENE ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VARSTVA OTROK
PKP5 določa možnost delodajalca, da uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za delavce, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, delodajalec pa jim ne more organizirati dela na domu. Prav tako je ta možnost predvidena za delavce, ki dela ne morejo opravljati zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka do vključno 5. razreda osnovne šole oz. otroka s posebnimi potrebami.
Po PKP5 je delodajalec upravičen do povračila nadomestila plač delavcem zaradi karantene od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020. V primeru nemožnosti opravljanja dela zaradi varstva otrok pa je delodajalec upravičen do povračila že od 1. 9. 2020 dalje (prav tako do 31. 12. 2020), v obeh primerih z možnostjo podaljšanja za šest mesecev.
PKP5 določa krajše roke za vložitev zahteve za povračilo nadomestil kot prej veljavni interventni zakoni: delodajalec mora vlogo vložiti v 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca oziroma v 8 dneh od uveljavitve PKP5, če delodajalec uveljavlja povračilo nadomestil plače za čas pred njegovo uveljavitvijo. V vsakem primeru mora delodajalec vlogo vložiti do 31. 12. 2020.
PKP5 določa tudi dodatne pogoje in zahteve, pod katerimi bodo lahko delodajalci uspešno uveljavljali povračilo izplačanih nadomestil.
Poleg navedenih ukrepov PKP5 uvaja še dve pomembni novosti:
ODSOTNOST Z DELA BREZ POTRDILA OSEBNEGA ZDRAVNIKA
PKP5 prinaša veliko novost na področju odsotnosti z dela zaradi bolezni in omogoča, da so delavci bolniško odsotni z dela brez potrdila osebnega zdravnika o upravičeni zadržanosti z dela do tri zaporedne delovne dni. Ta možnost je delavcem na voljo le enkrat letno. Delavec mora delodajalca o odsotnosti obvestiti prvi dan odsotnosti v pisni obliki (lahko tudi po elektronski pošti).
Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela brez potrdila osebnega zdravnika delavcu založi delodajalec, ki lahko uveljavlja povračilo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ukrep je veljaven do 31. 12. 2020, Vlada RS pa lahko njegovo veljavo podaljša še za šest mesecev.
STROŠEK TESTA NA COVID-19 NI BONITETA DELAVCA
V primeru, da delodajalec delavca napoti na testiranje na COVID-19, se plačilo testa ne šteje za boniteto delavca, kar velja vse do 30. junija 2021. Tudi ta ureditev bo lahko s sklepom Vlade RS podaljšana za nadaljnjih šest mesecev.
Predsednik Vrhovnega sodišča je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (»ZS«) 19. 10. 2020 izdal Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (»Odredba«). Omenjena določba ZS namreč predsedniku Vrhovnega sodišča daje pooblastilo, da v primerih izrednih dogodkov, ki so opredeljeni v prvem odstavku 83.a člena ZS, z odredbo določi posebne ukrepe, ki določajo način poslovanja sodišč, upoštevaje izredni dogodek, da se v čim večjem obsegu zagotovi redno izvajanje sodne oblasti.
Odredba je bila v Uradnem listu objavljena 19. 10. 2020, velja pa od 20. 10. 2020 do preklica, pri čemer je treba tedensko preverjati upravičenost v njej določenih ukrepov. Z Odredbo se za razliko od marčevskega ukrepa, ko so sodišča delo opravljala samo v nujnih zadevah, delo sodišč (zaenkrat) ne ustavlja, temveč se določajo le nekateri ukrepi, ki so namenjeni čim bolj nemotenemu delu sodišč tudi med novim valom epidemije COVID-19.
Posebni ukrepi, ki so bili sprejeti z Odredbo, se nanašajo na naslednja področja:
V zvezi s samim vstopom v sodna poslopja Odredba določa, da morajo, kjer je to mogoče, sodišča določiti ločeni vstopni točki za stranke, njihove pooblaščence in druge uporabnike sodnih storitev ter za sodnike in sodno osebje. Pri tem pa je treba na vseh vstopnih točkah izvesti preventivne ukrepe za preprečitev širjenja COVID-19, vključno z merjenjem telesne temperature vstopajočim in objavo pisnega obvestila o preventivnih ukrepih, ki so uvedeni v prostorih posameznega sodišča.
Razen v nujnih zadevah, kakor jih določa ZS, je:
Poleg tega je osebi, če ta ni vabljena na sodišče, dovoljen vstop v sodno poslopje samo v času uradnih ur ob predhodni najavi.
Z odredbo se določa možnost za izvedbo narokov, sej in zaslišanj preko videokonferenčnih sistemov, pod pogojem, da so izpolnjeni tehnični in prostorski pogoji, in ob ustreznem upoštevanju ostalih procesnih pogojev za izvedbo takšnega procesnega dejanja.
V primeru, da naroki, seje in zaslišanja niso izvedeni videokonferenčno, veljajo naslednja pravila:
Če v posameznem primeru ni mogoče slediti zgoraj omenjenim pravilom, pa morajo sodišča v skladu z Odredbo takšne naroke preklicati.
Z vidika ustavnih in postopkovnih pravic oziroma jamstev strank v sodnih postopkih pa je pomemben tudi ukrep, v skladu s katerim lahko sodnik posameznik oziroma predsednik senata začasno omeji javnost glavne obravnave (ali njenega dela) in določi druge varovalne ukrepe.
Poleg ukrepov, ki so bili določeni z Odredbo, pa je z Odredbo predsednikom posameznih sodišč dana tudi možnost, da sprejmejo dodatne ukrepe le za posamezna sodišča. Zato je treba pred prihodom na posamezno sodišče preveriti, ali so na tem sodišču sprejeti kakšni dodatni ukrepi.
Revolut Ltd, britansko fin-tech podjetje, ki ponuja bančne storitve, se pripravlja na izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, zaradi česar je začelo s premikom svojih strank na litovsko podjetje Revolut Payments AUB, institucijo za izdajo elektronskega denarja, ki je podvrženo dovoljenjem in nadzoru Banke Litve. S takšno potezo želi Revolut svojim strankam, ki niso iz Združenega kraljestva, ne glede na končni izid Brexita, še naprej ponujati enake storitve kot do sedaj. Postopek selitve naj bi se zaključil še pred iztekom prehodnega obdobja za Brexit, ki je določen na dan 31. december 2020.
Za tiste, ki jih skrbi premik v Litvo, ni razloga za zaskrbljenost, saj je Revolut Payments AUB, tako kot Revolut Ltd, podvržen strogi ureditvi in nadzoru s strani organov Evropske unije. Na državni ravni institucije za izdajo elektronskega denarja nadzorujejo centralne banke držav članic Evropske unije, vsaka nacionalna centralna banka pa je hkrati pod nadzorom institucij Evropskega sistema finančnega nadzora in je kot takšna dolžna spoštovati vse veljavne predpise Evropske unije. Revolut Payments AUB dejansko deluje v Litvi v skladu s pridobljeno licenco institucije za izdajo elektronskega denarja že od konca leta 2018.
Po zaključeni migraciji bodo Revolut računi v skoraj vseh pogledih ostali enaki dosedanjim in uporabniki jih bodo lahko uporabljali kot običajno. Stari GB IBAN za prejemanje vhodnih plačil bo nadomeščen z novim LT IBAN, pri čemer bodo lahko uporabniki še dva meseca prejemali plačila tudi na svoj stari GB IBAN. Po izteku tega obdobja pa bodo plačila na GB IBAN vrnjena pošiljatelju. Zato je pomembno, da uporabniki posodobijo podatke IBAN, če je to potrebno. Selitev pa prinaša še eno zelo pomembno dolžnost strank, ki morajo nove Revolut račune v Litvi prijaviti Finančni upravi Republike Slovenije (ker Finančna uprava podatkov o tujih računih ne pridobiva po uradni dolžnosti), prav tako pa morajo tudi sporočiti datum zaprtja starih britanskih Revolut računov, ki naj bi ga uporabniki prejeli s strani Revoluta.
Zavezanec mora sporočiti podatke o tujem računu v roku 8 dni po odprtju, pri čemer se lahko prijava novega računa in odjava starega izvede istočasno. Prijavo je mogoče oddati na dva načina (i) elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja eDavki (na obrazcu DR-Račun) oziroma (ii) osebno ali po pošti (na obrazcu DR-02 za fizične osebe, na obrazcu DR-03 za fizične osebe z dejavnostjo in na obrazcu DR-04 za pravne osebe, in sicer na katere koli finančnem uradu (razen na Posebnem finančnem uradu in Generalnem finančnem uradu). Seznam finančnih uradov s kontaktnimi podatki je objavljen na spletni strani Finančne uprave: kontakti. Prijavi mora biti priložen dokument, iz katerega so razvidni podatki o računu, odprtem v tujini (na primer bančna kartica, pogodba o odprtju bančnega računa, posnetek zaslona IBAN računa), da lahko finančni urad preveri pravilnost oziroma točnost podatkov. Pri vnosu številke računa je treba paziti, da se ne vpiše številka bančne kartice, temveč številka računa. Več informacij lahko najdete na spletnih straneh Finančne uprave za fizične osebe in poslovne subjekte.
S ponosom sporočamo, da je priznani pravni vodnik IFLR 1000 uvrstil Odvetniško družbo Sibinčič Križanec na 3. mesto za korporacijsko in finančno pravo v Sloveniji.
Prav tako je naš managing partner Jan Sibinčič prepoznan kot Highly Regarded Lawyer na področjih kapitalskih trgov ter prevzemov in združitev.
Iskrena hvala vsem našim strankam in njihovim prispevkom v tej raziskavi. Na podlagi vaših povratnih informacij se bomo trudili delati najbolje in zagotavljati kakovostne pravne storitve še naprej.
Več o razvrstitvi si lahko ogledate na uradni spletni strani IFLR 1000.
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-83/20 dne 27. 8. 2020 odločilo, da začasna omejitev gibanja v času prvega vala epidemije COVID-19 ni bila neskladna z Ustavo RS. Pri tem je presojalo ustavno skladnost dveh odlokov Vlade, sprejetih zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19, in sicer Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin in Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (v nadaljevanju oba skupaj kot: izpodbijana odloka). Presoja se je odvijala v okviru vprašanja, ali je bila prepoved gibanja oseb izven območja občine stalnega ali začasnega prebivališča, ki sta jo določala izpodbijana odloka, skladna s prvim odstavkom 32. člena Ustave, ki vsakomur zagotavlja svobodo gibanja.
Presojo je Ustavno sodišče opravilo na podlagi testa legitimnosti, ki pomeni presojo, ali se z določenim posegom zasleduje ustavno dopusten cilj, ter test sorazmernosti, ki obsega presojo primernosti, nujnosti in ožje sorazmernosti posega.
Ustavno sodišče je odločilo, da je Vlada RS z uvedbo omejitve gibanja na občino prebivališča zasledovala ustavno dopusten cilj, tj. zajezitev in obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, s tem pa tudi varstvo zdravja in življenja ljudi, ki ju ta bolezen ogroža. Pri tem je Ustavno sodišče poudarilo, da je prizadevanje za ta cilj tudi ustavna dolžnost državne oblasti, saj bi prepočasen ali nezadosten odziv na pojav nalezljive bolezni, ki lahko resno ogrozi zdravje ali celo življenje ljudi, lahko bil v neskladju z obveznostjo države do varovanja človekovih pravic – pravice do življenja, pravice do telesne in duševne celovitosti in pravice do zdravstvenega varstva.
Ob presoji sorazmernosti je Ustavno sodišče uvodoma kot pomembno okoliščino presoje izpostavilo dejstvo, da se je državna oblast ob uvajanju ukrepov soočala z visoko stopnjo negotovosti, saj je bila bolezen COVID-19 ob izbruhu znanstveno in medicinsko neraziskana. Kljub negotovosti pa morajo uvedeni ukrepi temeljiti na utemeljenih razlogih in predvidevanjih, ki jih je bilo mogoče upoštevati v času njihovega sprejetja, v okviru tega pa ima oblast, ki je odgovorna za obvladovanje tveganj epidemije, široko polje presoje glede izbire ukrepov.
Prepoved gibanja izven občine prebivališča je po presoji Ustavnega sodišča primeren ukrep za dosego zasledovanega cilja, saj je bila izkazana verjetnost, da bi (glede na podatke, ki so obstajali v času sprejetja izpodbijanih odlokov) lahko prispevala k zmanjšanju ali upočasnitvi širjenja bolezni COVID-19, in sicer predvsem z zmanjševanjem števila stikov med osebami, ki so prebivale na območjih z višjim številom okužb, torej z višjim tveganjem za prenos okužbe, in osebami na območjih z nižjim številom okužb ali celo brez njih.
Pri presoji nujnosti posega je Ustavno sodišče kot bistveno upoštevalo, da do tedaj sprejeti ukrepi (prim. zaprtje šol in vrtcev, zaustavitev javnega prometa, ipd.) v času sprejetja izpodbijanih odlokov niso kazali na to, da bo zgolj z njihovo pomočjo mogoče preprečiti širjenje okužbe do te mere, da bi lahko bila vsem bolnikom zagotovljena ustrezna zdravstvena oskrba. V teh pogojih so bili nadaljnji ukrepi, ki bi lahko preprečili širjenje okužbe, hkrati pa tudi ohranili stabilnost zdravstvenega sistema, nujni.
Nadalje je Ustavno sodišče presodilo, da je bil ukrep omejitve gibanja na občino prebivališča prav tako sorazmeren v ožjem smislu. Slednje pomeni, da je izkazana stopnja verjetnosti pozitivnega vpliva ukrepa na varovanje zdravja in življenja ljudi odtehtala težo posega v njihovo svobodo gibanja. Kot relevantno pri tej presoji je Ustavno sodišče kot pomembno okoliščino štelo, da je prepoved gibanja izven občine prebivališča predvidevala več izjem (zagotovljen je bil npr. dostop do lekarn, trgovin z živili, prihod in odhod na delo ipd). Poleg tega je Ustavno sodišče poudarilo, da dlje ko ukrep traja, bolj invaziven postaja poseg, zato je potrebno stanje periodično preverjati in se mu prilagajati. Izpodbijana odloka sicer ob uveljavitvi nista izrecno postavila svoje časovne meje, vendar sta veljala relativno kratek čas in v dneh svoje veljavnosti (še) nista mogla prerasti teže svoje prvotne invazivnosti. Hkrati je Ustavno sodišče pojasnilo, da lahko ukrepi zajemajo območje celotne države, če so območja, za katera je mogoče na podlagi obstoječih strokovnih informacij ugotoviti obstoj tveganj, raztresena po vsej državi in na drug način ni mogoče doseči ustavno dopustnega cilja.
V skladu z navedenim je Ustavno sodišče odločilo, da prepoved gibanja izven občine prebivališča ni nesorazmerno posegla v svobodo gibanja iz prvega odstavka 32. člena Ustave.
Poleg navedene pobude za presojo ustavnosti je bilo na Ustavno sodišče vloženih še več drugih pobud, ki zatrjujejo neskladnost izpodbijanih odlokov z Ustavo in Zakonom o nalezljivih boleznih, hkrati pa tudi neskladnost nekaterih drugih zakonskih določb, na katerih temeljita izpodbijana odloka, z Ustavo, o katerih Ustavno sodišče še ni odločalo.
V luči pandemije COVID-19 so bile nekatere stranke pogodb s področja združitev in prevzemov (M&A), še zlasti v tistih sektorjih, ki so jih ukrepi za zajezitev širjenja virusa posebej prizadeli, primorane začeti razmišljati o tem, kako prilagoditi svoje pogodbene zaveze spremenjenim ekonomskim pogojem. Ena izmed določb, ki je praviloma vključena v M&A pogodbe in to dejansko omogoča, je določba o bistveno neugodni spremembi (angl. Material Adverse Change oziroma, krajše, MAC). Čeprav se navedene določbe od pogodbe do pogodbe močno razlikujejo, pa jim je skupno to, da kupcu, ki je sicer podpisal M&A pogodbo, praviloma omogočajo, da se lahko z enostransko odpovedjo pogodbe izogne njeni izvedbi (torej prenosu poslovnega deleža, dejavnosti ipd. ter s tem izpolnitvi svoje obveznosti plačila kupnine), če nastopijo določene okoliščine, ki na poslovanje tarče vplivajo v tolikšni meri, da kupec ne more uresničiti namena pogodbe.
Zaradi upravičenja, ki ga vsebujejo, ter njegovih daljnosežnih posledic, je treba določbe MAC, tako kot njihovega zakonskega sorodnika (112. člen in naslednji Obligacijskega zakonika), institut razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, interpretirati čim ožje in uporabiti le, kadar so spremenjene okoliščine in njihov pomemben vpliv na določeno pogodbeno razmerje prepričljivo izkazani.
Tako ni presenetljivo, da v številnih M&A transakcijah prodajalci le stežka pristanejo na določbe MAC, s katerimi na njih ostane velik del tveganja nepredvidenega poslabšanja stanja tarče v času, ko je M&A pogodba sicer že podpisana, vendar pa še ni prišlo do njene izvedbe. To je še toliko bolj izrazito v primerih, ko želi kupec izpogajati splošnejšo določbo MAC, ki pokriva širok spekter dogodkov ter okoliščin. Posledično prodajalci običajno zahtevajo, da je obseg situacij, ki jih pokriva določba MAC, čim ožji in čim bolj določno opredeljen (npr. z znižanjem EBITDA za določeno vrednost), da bodo izključeni kratkotrajnejši dogodki (npr. v trajanju, krajšem od treh mesecev), nastop bistveno neugodne spremembe pa bo npr. potrdil neodvisni strokovnjak. Navedeno pa bo imelo pozitivne učinke tudi za kupca – v primeru sodne oziroma arbitražne presoje odstopa od pogodbe bo namreč bistveno lažje dokazati, da so nastopile specifično določene okoliščine, ki tak odstop utemeljujejo, ter da je kupec posledično veljavno odstopil od pogodbe. Z namenom uravnoteženja nasprotujočih si interesov se stranke pogosto dogovorijo tudi za posebno obliko odstopnine (angl. break-up fee), s katero se zmanjšuje motivacija kupca za odstop od pogodbe.
Kljub upiranju prodajalcev vključitvi določb MAC v M&A pogodbe pa je mogoče pričakovati, da bo pandemija novega koronavirusa pripeljala do njihove (bolj) razširjene uporabe (v taki in drugačni vsebini, odvisno od pogajalske moči strank in posebnosti posameznih dejavnosti).
Zanimivo je tudi razlikovanje med določbami MAC v M&A pogodbah, ki so bile sklenjene pred izbruhom novega koronavirusa, ter tistimi, ki so bile sklenjene po njem. Večina izmed »klasičnih« določb MAC namreč ne pokriva bistveno neugodnih sprememb, ki ne zadevajo zgolj posamezne družbe, ampak celotno panogo oziroma celo širše tržne pogoje. Učinki, kot jih je imela oziroma jih ima na trge pandemija novega koronavirusa, so torej praviloma izrecno izključeni iz dosega (obstoječih) določb MAC. Pogodbena svoboda pa strankam omogoča, da si pri novih M&A pogodbah tveganje, ki ga za poslovanje tarč predstavljajo spremenjene poslovne razmere, porazdelijo po lastni presoji. Ustrezna pogodbena ureditev tega vprašanja je pomembna tudi z vidika tega, da predstavlja novi koronavirus okoliščino, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranke lahko oziroma celo morajo upoštevati, zaradi česar jim razveza oziroma sprememba pogodbe na podlagi samega zakona (t.j. zgoraj omenjenih določb 112. do 115. člena OZ) praviloma ne bo več na voljo. Ker je torej izbruh pandemije že znana okoliščina, je smiselno, da se stranke v novih M&A pogodbah osredotočijo na to, kaj v takih okoliščinah predstavlja »bistveno neugodno spremembo« pri tarči, na podlagi katere bo kupec upravičen enostransko odstopiti od pogodbe.
Zaradi upravičenja, ki ga vsebujejo, ter njegovih daljnosežnih posledic, je treba določbe MAC, tako kot njihovega zakonskega sorodnika (112. člen in naslednji Obligacijskega zakonika), institut razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, interpretirati čim ožje in uporabiti le, kadar so spremenjene okoliščine in njihov pomemben vpliv na določeno pogodbeno razmerje prepričljivo izkazani.
Tako ni presenetljivo, da v številnih M&A transakcijah prodajalci le stežka pristanejo na določbe MAC, s katerimi na njih ostane velik del tveganja nepredvidenega poslabšanja stanja tarče v času, ko je M&A pogodba sicer že podpisana, vendar pa še ni prišlo do njene izvedbe. To je še toliko bolj izrazito v primerih, ko želi kupec izpogajati splošnejšo določbo MAC, ki pokriva širok spekter dogodkov ter okoliščin. Posledično prodajalci običajno zahtevajo, da je obseg situacij, ki jih pokriva določba MAC, čim ožji in čim bolj določno opredeljen (npr. z znižanjem EBITDA za določeno vrednost), da bodo izključeni kratkotrajnejši dogodki (npr. v trajanju, krajšem od treh mesecev), nastop bistveno neugodne spremembe pa bo npr. potrdil neodvisni strokovnjak. Navedeno pa bo imelo pozitivne učinke tudi za kupca – v primeru sodne oziroma arbitražne presoje odstopa od pogodbe bo namreč bistveno lažje dokazati, da so nastopile specifično določene okoliščine, ki tak odstop utemeljujejo, ter da je kupec posledično veljavno odstopil od pogodbe. Z namenom uravnoteženja nasprotujočih si interesov se stranke pogosto dogovorijo tudi za posebno obliko odstopnine (angl. break-up fee), s katero se zmanjšuje motivacija kupca za odstop od pogodbe.
Kljub upiranju prodajalcev vključitvi določb MAC v M&A pogodbe pa je mogoče pričakovati, da bo pandemija novega koronavirusa pripeljala do njihove (bolj) razširjene uporabe (v taki in drugačni vsebini, odvisno od pogajalske moči strank in posebnosti posameznih dejavnosti).
Zanimivo je tudi razlikovanje med določbami MAC v M&A pogodbah, ki so bile sklenjene pred izbruhom novega koronavirusa, ter tistimi, ki so bile sklenjene po njem. Večina izmed »klasičnih« določb MAC namreč ne pokriva bistveno neugodnih sprememb, ki ne zadevajo zgolj posamezne družbe, ampak celotno panogo oziroma celo širše tržne pogoje. Učinki, kot jih je imela oziroma jih ima na trge pandemija novega koronavirusa, so torej praviloma izrecno izključeni iz dosega (obstoječih) določb MAC. Pogodbena svoboda pa strankam omogoča, da si pri novih M&A pogodbah tveganje, ki ga za poslovanje tarč predstavljajo spremenjene poslovne razmere, porazdelijo po lastni presoji. Ustrezna pogodbena ureditev tega vprašanja je pomembna tudi z vidika tega, da predstavlja novi koronavirus okoliščino, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranke lahko oziroma celo morajo upoštevati, zaradi česar jim razveza oziroma sprememba pogodbe na podlagi samega zakona (t.j. zgoraj omenjenih določb 112. do 115. člena OZ) praviloma ne bo več na voljo. Ker je torej izbruh pandemije že znana okoliščina, je smiselno, da se stranke v novih M&A pogodbah osredotočijo na to, kaj v takih okoliščinah predstavlja »bistveno neugodno spremembo« pri tarči, na podlagi katere bo kupec upravičen enostransko odstopiti od pogodbe.
Kadar je kupnina financirana s kreditom, je treba posebno pozornost nameniti tudi temu, da je določba MAC v M&A pogodbi skladna z morebitno določbo MAC v kreditni pogodbi, saj se je mogoče na ta način izogniti situaciji, ko bo banka kreditodajalka lahko odpovedala črpanje kredita, kupec pa bo kljub temu ostal zavezan plačati kupnino po M&A pogodbi.
Ob vsem povedanem pa ne gre spregledati ene izmed zelo pomembnih slabosti določb MAC: če se namreč stranki dogovorita, da bo navedena določba vključena bodisi kot negativni odložni pogoj za zaključek transakcije bodisi kot samostojna pravica do odstopa od pogodbe, ima to lahko za posledico več let trajajoč sodni ali arbitražni spor, v času trajanja katerega bo povsem nejasno, na kakšen način ter s kakšnimi omejitvami naj prodajalec upravlja s tarčo.
Ker ni enotnega odgovora na vprašanje, ali predstavlja izbruh COVID-19 ustrezen sprožilec za odstop od pogodbe na podlagi določbe MAC, prav tako pa morajo biti določbe MAC v obdobju po COVID-19 prilagojene posebnostim Tarče, njenemu poslovanju, občutljivosti na dejavnike tveganja, interesom strank ipd., je za zagotovitev optimalne rešitve glede določbe MAC v posamezni M&A pogodbi potrebna skrbna analiza vseh okoliščin posameznega primera oziroma transakcije.
9. 9. 2020 je Splošno sodišče v zadevi T-626/17 zavrnilo tožbo Slovenije proti Evropski komisiji (»Komisija«). Slovenija je s tožbo zahtevala, da Splošno sodišče razglasi Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1353 z dne 19. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabljajo na etiketah vina (»izpodbijana uredba«) za nično. Glavni tožbeni razlogi Slovenije so bili, da je Komisija s sprejemom izpodbijane uredbe prekoračila svoja pooblastila, da je izpodbijana uredba retroaktivno posegla v že pridobljene pravice slovenskih proizvajalcev vin in da je bilo s sprejemom omenjene uredbe nesorazmerno poseženo tudi v njihove premoženjske pravice.
Tretji odstavek 100. člena Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (»Uredba 1308/2013«) določa: »Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila.« Na podlagi omenjene določbe Uredbe 1308/2013, ki je veljala od 1. 1. 2014 dalje (torej po pristopu Hrvaške k EU), pa je bila sprejeta izpodbijana uredba.
Splošno sodišče je sicer ugotovilo, da je Komisija omenjeno določbo res uporabila retroaktivno, ampak zaradi tega ni bilo podane kršitve prava Evropske unije (»EU«). Že pred Uredbo 1308/2013 je namreč veljala podobna določba v njeni predhodnici, ki je bila v uporabi na dan pristopa Hrvaške k EU. Nobena izmed določb pa ni določala časovnih mej za ukrepanje Komisije. Ker pred pristopom Hrvaške Komisija ni imela nobene ozemeljske pristojnosti in zato ni mogla sprejeti izpodbijane uredbe, je Splošno sodišče odločilo, da je Komisija ravnala v skladu s sistematiko in besedilom zadevnih določb.
V zvezi s trditvijo Slovenije, da je Komisija s tem, da je izpodbijani uredbi priznala retroaktivni učinek, kršila načela pravne varnosti, spoštovanja pridobljenih pravic in varstva legitimnih pričakovanj, pa je Splošno sodišče opozorilo, da načelo pravne varnosti nasprotuje temu, da se aktom Evropske unije prizna retroaktivni učinek, razen če cilj izpodbijanega akta zahteva, da se temu aktu podeli retroaktivni učinek, in če so bila legitimna pričakovanja zadevnih oseb ustrezno upoštevana.
Splošno sodišče je presodilo, da se je z izpodbijano uredbo uresničeval cilj splošnega interesa, in sicer zaščita zakonitih praks označevanja, ki so na hrvaškem obstajale 30. 6. 2013, ter zaščita konflikta med temi praksami in zaščito slovenske zaščitene označbe porekla. Poleg tega pa je Komisija ob upoštevanju občutljivosti vprašanja za obe državi legitimno poskušala najti rešitev s pogajanji, ki pa niso bila uspešna. Splošno sodišče je presodilo tudi, da Komisija ni dala natančnih, brezpogojnih in skladnih zagotovil slovenskim proizvajalcem vin, ki bi pri njih vzbudila upravičena pričakovanja, da Hrvaški ne bo odobreno nobeno odstopanje z retroaktivnim učinkom glede navedbe imena »Teran« na etiketah vin, pridelanih na njenem ozemlju. Republika Slovenija tako po oceni Splošnega sodišča ni dokazala, da so bila zaradi obsega in načina ureditve retroaktivnega učinka izpodbijane uredbe kršena legitimna pričakovanja slovenskih proizvajalcev vin.
Splošno sodišče je tako omenjene in tudi ostale, v postopku zatrjevane argumente slovenske strani zavrnilo kot neutemeljene.
Splošno sodišče je tako z zavrnitvijo tožbenega zahtevka Slovenije odločilo, da je bila izpodbijana uredba sprejeta v skladu s pravom EU. S tem pa je tudi potrdilo, da se sme ime »Teran«, ki je sicer priznano kot zaščitena označba porekla slovenskih vin, navajati kot sorta vinske trte na etiketah vin, proizvedenih na Hrvaškem. Vendarle pa se sme v skladu s pravom EU omenjeno ime navesti zgolj za označbo porekla vin »Hrvatska Istra«, pa še to le, če sta »Hrvatska Istra« in »Teran« v istem vidnem polju in je ime »Teran« zapisano z manjšimi črkami.
Slovenija se lahko zoper sodbo Splošnega sodišča glede pravnih vprašanj pritoži še na Sodišče, tako da morda zgodba z uporabo imena »Teran« še ni zaključena.
Do 31. 8. 2020 lahko vložite vlogo za ugotavljanje upravičene višine državne pomoči
Skladno z ZIUZEOP-A skupni znesek javnih sredstev, ki ga je posamezno podjetje prejelo iz naslova nadomestila plače in oprostitev plačila prispevkov iz 28. in 33. člena ZIUZEOP, ne sme preseči 800.000,00 EUR (oziroma 120.000,00 EUR, če gre za podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, oziroma 100.000,00 EUR, če gre za podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov).
Kljub tem omejitvam zakon za velika podjetja, pri katerih skupni znesek javnih sredstev presega navedene maksimalne vrednosti, predvideva dodatno možnost dodelitve javnih sredstev (preko maksimuma) v skladu s pravili o državnih pomočeh za nadomestilo škode, ki jo je povzročil izredni dogodek. S tem se velikim podjetjem daje možnost, da prejmejo (oziroma obdržijo) javna sredstva v višini, ki presega maksimalno vrednost, vendar pa morajo do vključno 31. 8. 2020 pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v ta namen oddati vlogo za ugotavljanje upravičene višine državne pomoči, v kateri je treba izkazati škodo, ki je podjetju nastala zaradi COVID-19.
Če vloga ne bo vložena oziroma ne bo odobrena, je mogoče pričakovati, da bo treba prejeto državno pomoč vrniti.
Z dnem 29. 3. 2020 je začela veljati novela Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ-B), katero je glede na potek dogodkov po svetu razumljivo zasenčila epidemija virusa COVID-19. Kljub temu pa za seznanitev z novostmi SPZ-B niste prepozni, saj so se posamezne določbe, na katere opozarjamo v nadaljevanju, pričele uporabljati z začetkom prejšnjega meseca, tj. s 1. 7. 2020, nekatere pa se bodo pričele uporabljati šele s 1. 7. 2021.
Ena od osrednjih sprememb, ki jo prinaša SPZ-B, je prenova registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki ga vodi spletni portal AJPES. Delovanje registra bo natančneje uredila Vlada z uredbo, sicer pa se na splošno uporabnikom obeta prijaznejši in modernejši register, z neposredno povezavo do nekaterih drugih registrov in uradnih evidenc, kot so npr. Centralni register prebivalstva, zemljiški kataster in kataster stavb, evidenca motornih vozil ipd.
Poleg tega bo odslej za nastanek sporazumne neposestne zastavne pravice na premičninah po zaslugah SPZ-B zadostoval notarski zapis, ki bo lahko v skladu z dogovorom pogodbenih strank tudi neposredno izvršljiv.
Nadalje SPZ-B obširno ureja pravne položaje v zvezi z etažno lastnino, in sicer problematiko povezanih nepremičnin, posameznih delov zgradbe ter posameznih parcel, ki služijo tudi drugim zgradbam v etažni lastnini ali drugim nepremičninam.
V zvezi z institutom solastnine SPZ-B rešuje težavo bistveno oteženega oz. nemogočega upravljanja s stvarjo v solastnini, ki se pojavi v primeru neaktivnih ali neznanih solastnikov. Aktivni solastniki, katerih solastniški deleži predstavljajo več kot polovico, imajo po novem v skladu s SPZ-B ob odobritvi posla s strani sodišča možnost izrednega upravljanja s solastnino.
Po novem je na podlagi SPZ-B mogoča ustanovitev neprave stvarne služnosti v korist osebe, ki opravlja gospodarski podjem v javno korist in je služnost ustanovljena za namene opravljanja tega podjema. Takšna služnost se ustanovi za čas, daljši od trideset let, ali celo za nedoločen čas. Služnost v javno korist je od uveljavitve SPZ-B prenosljiva, in sicer jo je mogoče prenesti na drug subjekt, ki upravlja gospodarsko javno infrastrukturo, ki je v javno korist.
Nekolikšno prenovo je doživela tudi ureditev stavbne pravice, v zvezi s katero SPZ-B odpravlja prisilno omejitev trajanja na 99 let in hkrati dovoljuje, da lastnik zemljišča in imetnik stavbne pravice avtonomno uredita višino nadomestila, ki ga mora lastnik zemljišča plačati imetniku stavbne pravice po njenem prenehanju.
Za konec pa še ena od morebiti najbolj odmevnih sprememb – SPZ-B dodeljuje posebni pravni status živalim. Nov, 15.a člen namreč navaja, da živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja, katerih zaščito urejajo posebni zakoni.
Lansko leto smo na začetku meseca julija pisali, da se kot vsako leto tudi v letu 2019 pričnejo sodne počitnice z dnem 15. 7., trajajo pa do 15. 8. Epidemija COVID-19 je pustila posledice tudi na tem področju, zato so v letošnjem letu sodne počitnice kar za polovico krajše.
Novi Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), ki je pričel veljati dne 31. 5. 2020, določa, da sodišča v letu 2020 opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah v času od 1. 8. 2020 do 15. 8. 2020. Sodne počitnice torej v skladu z ZIUOOPE letošnje leto trajajo le dva tedna.
V času sodnih počitnic velja, da ne tečejo procesni roki, prav tako pa se ne vroča sodnih pisanj. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začne rok teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic. Procesni roki so roki, ki jih daje procesni zakon za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopku. Za takšen rok gre npr. pri roku za plačilo sodne takse.
Sodne počitnice pa ne veljajo za materialne roke oz. le-teh ne prekinejo. Materialni roki so roki za uveljavljanje materialnih pravic, ki jih daje upravičencem materialni predpis. Za materialni rok gre npr. pri roku za vložitev tožbe zaradi motenja posesti ali roku za varstvo pravic delavcev iz delovnega razmerja. Zamuda materialnega roka ima za posledico izgubo pravice.
Velja poudariti, da se sodne počitnice nanašajo izključno na sodna pisanja in tako ne vplivajo na vročanje po pravilih upravnega postopka oz. katerih koli drugih pisanj, ki niso sodna.
Za mirne počitnice vam svetujemo, da se v primeru dvoma o teku določenega roka posvetujete s pravnim strokovnjakom.
Odvetniška družba Sibinčič Križanec ponosno sporoča, da je bila odvetnica Nina Čuden imenovana za partnerko.
Nina pri svojem delu svetuje domačim in tujim strankam pri vprašanjih iz področij gospodarskega prava, sodeluje pri postopkih prevzemov in združitev, pogodbah ter zastopa stranke v različnih sodnih postopkih.
Nina, čestitke ob novi vlogi!
V sklopu tretjega paketa ukrepov v povezavi z epidemijo COVID-19, ki so bili sprejeti z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, je Državni zbor med drugim sprejel tudi pravila o pregledu neposrednih tujih naložb. Čeprav ta ukrep ni bil deležen večje pozornosti javnosti, pa je mogoče pričakovati, da bo pomembno vplival na združitve in prevzeme, ustanavljanje novih družb, nepremičninske transakcije ipd. Določbe o pregledu neposrednih tujih naložb se uporabljajo do 30. 6. 2023.
Pregled neposrednih tujih naložb zajema naložbe katerega koli tujega investitorja: pregled tako ni omejen zgolj na naložbe iz tretjih držav, temveč vključuje tudi naložbe fizičnih ali pravnih oseb iz držav članic EU. Zakon pokriva vsako naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj, katere namen je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in gospodarskim subjektom s sedežem v Republiki Sloveniji. Prag za priglasitev predstavlja pridobitev najmanj 10 % udeležbe v kapitalu ali glasovalnih pravicah, pri čemer pa je mogoče pričakovati, da pregled (kljub nekaterim nejasnostim v besedilu zakona) ne bo omejen zgolj na prodaje delnic oziroma poslovnih deležev, temveč bo zajemal bistveno širši spekter tujih naložb (npr. naložbo v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se nanaša na bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote, pa tudi pridobitev pravice razpolaganja z zemljišči in nepremičninami, ki so bistvene za kritično infrastrukturo ali se nahajajo v njeni bližini).
Predmet pregleda pa niso vse neposredne tuje naložbe, temveč zgolj naložbe, ki predstavljajo grožnjo varnosti in javnemu redu Republike Slovenije. Mednje spadajo zlasti naložbe z učinkom na kritično infrastrukturo (vključno z nepremičninami »v bližini« take infrastrukture), kritično tehnologijo in blago z dvojno rabo, dobavo kritičnih virov (npr. energije, medicinske in zaščitne opreme), dostop do občutljivih informacij (vključno z osebnimi podatki), svobodo in pluralnost medijev in projekte ali programe v interesu Evropske Unije (npr. Trans-European Networks for Energy). Ker je na podlagi besedila zakona zelo težko ugotoviti, katere naložbe so v praksi predmet pregleda, obenem pa so za kršitelje zagrožene visoke globe, je mogoče pričakovati, da bodo številne naložbe priglašene iz previdnosti, torej za »vsak slučaj«.
Obveznost priglasitve nastopi v 15 dneh od sklenitve relevantne pogodbe, objave prevzemne ponudbe oziroma ustanovitve gospodarske družbe v Republiki Sloveniji. Priglasitev mora izvesti bodisi tuji vlagatelj bodisi ciljna ali prevzeta družba, in sicer Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministrstvo lahko neposredno tujo naložbo odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče. Prepoved oziroma preklic ima za posledico ničnost transakcije, opustitev priglasitve pa globe v znesku do 500.000 EUR za pravno osebo in do 10.000 EUR za odgovorno osebo pravne osebe.
Ministrstvo mora odločbo izdati v dveh mesecih od priglasitve, vendar pa se v primeru, da ta rok ni upoštevan, transakcija ne šteje za odobreno. V opisanem primeru bo pravno sredstvo zoper molk organa (tako kot zoper izdano odločbo ministrstva) pritožba na Vlado.
Na obravnavo Državnega zbora čaka besedilo predloga zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val koronavirusa COVID-19, ki spreminja in dopolnjuje začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, delovnih razmerij, štipendij in socialnega varstva. Med drugim je zanimivost predloga, da vsebuje oblikovano podlago za uvedbo aplikacije za spremljanje stikov z okuženimi s COVID-19 in nadzor karanten, s katero bi lahko v primeru množične uporabe preprečili morebitno potrebo po ponovnem strožjem teritorialnem zapiranju. Za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije bo odgovorno Ministrstvo za javno upravo.
Namestitev in uporaba aplikacije bosta prostovoljna in brezplačna, razen za tiste osebe, ki so potrjeno okužene s COVID-19 oziroma ji je bila odrejena karantena. V tem primeru si mora oseba mobilno aplikacijo obvezno namestiti tako, da se lahko vanjo vnese naključno kodo.
Namen aplikacije je v obveščanju njenih uporabnikov o obstoju nevarnosti za okužbo, ker so bili v bližini oziroma v stiku z drugim uporabnikom z isto mobilno aplikacijo, ki je okužen oziroma mu je bila odrejena karantena. Aplikacija vsebuje priporočilo, da v primeru očitnih simptomov oseba takoj pokliče izbranega osebnega zdravnika ali službo nujne medicinske pomoči.
Mobilna aplikacija ne bo smela omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in njegovih drugih osebnih podatkov. Vlada zatrjuje, da pri uporabi ne bo šlo za obdelavo osebnih podatkov.
Turistični bon je eden izmed vladnih ukrepov za blažitev posledic epidemije Covid-19, saj je turizem eden od gospodarskih sektorjev, ki ga je najbolj prizadela epidemija. Junija 2020 je vlada izdala uredbo, ki ureja način unovčitve bonov.
Oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13. 3. 2020, ki je polnoletna, je upravičena do unovčitve turističnega bona v višini 200,00 EUR, mladoletna oseba pa v višini 50,00 EUR. Upravičenci bonov ne bodo prejeli v fizični obliki, pač pa bo bon evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu FURS (eDavki), do katerega bodo imeli dostop vsi ponudniki storitev. Boni so prenosljivi med družinskimi člani, niso predmet obdavčitve in so deljivi ter se lahko unovčijo v večkratnem znesku. Bon je mogoče unovčiti od 19. 6. do 31. 12. 2020. V primeru, da bon ni unovčen v tem obdobju, upravičenec ne more zahtevati izplačila v denarju v vrednosti bona ali ga unovčiti kasneje.
Upravičenec mora na dan prihoda ob prijavi za nastanitev ali nastanitev z zajtrkom (storitev) seznaniti ponudnika storitev, da bo za opravljeno storitev unovčil bon. Upravičenec pri ponudniku storitev bon unovči tako, da ponudnik storitve vnese podatke o upravičencu in znesek unovčenega bona v sistem eDavki, upravičenec pa potrdi koriščenje bona s podpisom predpisanega obrazca Potrditev unovčitve bona ter predložitvijo kopije osebne izkaznice ali potnega lista. Obrazec za pisno potrditev unovčitve bona prejme upravičenec pri ponudniku storitev na recepciji.
Državni zbor je dne 29. 5. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: ZIUOOPE), ki velja od 31. 5. 2020, začasni ukrepi pa se uporabljajo od 1. 6. 2020 dalje. ZIUOOPE med drugim vsebuje tudi ukrep delnega subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa in povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.
Ukrepa se med seboj ne izključujeta, tako da lahko delodajalec v mesecu juniju nekatere delavce napoti na čakanje na delo doma, drugim pa odredi delo s skrajšanim delovnim časom. Oba ukrepa, namenjena ohranitvi delovnih mest, predstavljamo v nadaljevanju.
S tem ukrepom ZIUOOPE delodajalcem nudi možnost odreditve dela delavcem s skrajšanim delovnim časom ob hkrati napotitvi na začasno čakanje na delo.
Ukrep lahko uveljavljajo tisti delodajalci (pravne ali fizične osebe), ki so bili vpisani v Poslovni register Slovenije pred 13. 3. 2020 in po svoji oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 % dela. Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna občine, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.
Delodajalec, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom v obdobju med 1.6. 2020 in 31. 12. 2020. V skladu z ZIUOOPE mora v tem obdobju delodajalec delavcu zagotavljati delo za vsaj polovični delovni čas (tj. najmanj 20 ur tedensko do 35 ur tedensko). Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani zaposlitev za polni delovni čas in s tem vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene z ZIUOOPE. Tisti čas, ko delavec ne dela (tj. od 5 do 20 ur tedensko), se šteje kot čakanje na delo doma. Za čas odrejenega čakanja na delo lahko delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Slednje ZIUOOPE definira kot subvencijo.
Subvencije niso odvisne od višine plače posameznega delavca, ampak le od obsega skrajšanja delovnega časa. Tako primeroma subvencija ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko mesečno znaša 448 EUR na delavca, za skrajšani delovni čas v obsegu 30 do vključno ur tedensko pa subvencija mesečno znaša 224 EUR.
Vloga za subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa bo predvidoma javno dostopna z dnem 12. 6. 2020. Delodajalec mora vlogo vložiti v roku petnajstih dni po odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom.
Ukrep napotitve na začasno čakanje na delo in povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je bil uveden po že prej sprejeti interventni zakonodaji, in sicer po določbah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju: ZIUZEOP). ZIUZEOP je ukrep napotitve na čakanje na delo in delnega povračila nadomestila plače časovno sprva omejil do 31. 5. 2020, ZIUOOPE pa je izvajanje tega ukrepa ob izpolnjevanju določenih pogojev podaljšal do 30. 6. 2020.
Sprva je bilo podaljšanje ukrepa predvideno le za delodajalce na področju turizma in gostinstva, ZIUOOPE pa je to možnost razširil. Tako je do državne pomoči v obliki povračila nadomestila upravičen tisti delodajalec, ki mu bodo po njegovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Ukrepa pa ne bo mogel uveljavljati delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %, delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. 3. 2020 ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Zavoda za zaposlovanje znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki znaša 892,50 EUR. V času prejemanja nadomestila delodajalec ne sme odpustiti tistega delavca, ki ga je vključil v ukrep.
Vloga za povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je že javno dostopna, delodajalec pa jo mora vložiti v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
Državni zbor je 29. 5. 2020 prejel v nujni postopek predlog Vlade Republike Slovenije novele Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1B). Gre za uskladitev s pravnim redom Evropske unije po uradnem opominu Evropske komisije, zato ker Slovenija ni notificirala predpisov za prenos Direktive (EU) 2018/843, ki bi jih morala uskladiti z direktivo do 10. 1. 2020. V prispevku izpostavljamo nekatere novosti na področju kriptoindustrije.
Novela prenaša v slovenski pravni red posamezne definicije Direktive (EU) 2018/843. Virtualna valuta je digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo fizične ali pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje. Ponudnika skrbniških denarnic opredeljuje kot fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja storitve varovanja zasebnih kriptografskih ključev v imenu svojih strank, za hranjenje, shranjevanje in prenos virtualnih valut.
Novela prinaša tudi (sicer nesistemsko) regulacijo kriptoindustrije. Tako bodo zavezanci za ukrepe odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma odslej tudi pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ali druge posle, ki so vključeni v te storitve, ali ponujanja skrbniških denarnic. Z namenom zagotavljanja nadzora na tem področju se vzpostavlja register ponudnikov storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnikov skrbniških denarnic. Ponudniki s sedežem ali podružnico v Republiki Sloveniji se bodo morali pred začetkom izvajanja storitev vpisati v ustrezen register. Prav tako bodo morali sporočiti spremembe Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja v 8 dneh od nastanka in o ponudnikih, ki so vključeni v njihove storitve menjav med virtualnimi in fiat valutami.
Novela ZPPDFT-1B še ne velja. Kljub temu je ponudnikom storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter skrbniških denarnic v interesu, da se nanjo pravočasno pripravijo. Države članice EU so v skladu z direktivo dolžne zagotoviti registracijo, zato bo obveznost domala z gotovostjo prenesena v nacionalni red. Za kršitve novela predvideva visoke globe v razponu med 6.000 in 120.000 EUR za pravno osebo, globe pa so predvidene tudi za samostojne podjetnike in odgovorne osebe.
Ne pozabite na oddajo letnega poročila za leto 2019 ter obračuna DDPO in DohDej, rok se izteče 1. 6. 2020.
Z namenom administrativne razbremenitve podjetnikov in gospodarskih družb v času, ko se slednji soočajo s posledicami epidemije nalezljive bolezni COVID-19, je bil v množici interventnih zakonov sprejet tudi Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP), ki je stopil v veljavo naslednji dan po objavi, tj. 29. 3. 2020, in je med drugim predvidel podaljšanje rokov za predložitev davčnih obračunov in letnih poročil za leto 2019.
Rok za predložitev davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2019 se je tako z ZIUJP zamaknil, in sicer z 31. 3. 2020 na 31. 5. 2020. Enako se je zamaknil tudi rok za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za zavezance, ki sestavljajo davčni obračun za davčno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta.
Zamaknil pa se je tudi rok za oddajo letnega poročila. Tisti zavezanci, ki so zavezani predložiti letna poročila na AJPES, in bi jim rok za predložitev poročil za preteklo leto sicer potekel pred 31. 5. 2020, morajo namreč skladno z ZIUJP v letu 2020 predložiti letna poročila najpozneje do 31. 5. 2020.
Ker je zadnji dan roka za predložitev davčnih obračunov in letnih poročil za leto 2019 nedelja, ko ne FURS ne AJPES ne delata, je skrajni rok za predložitev davčnih obračunov in letnih poročil za leto 2019 1. 6. 2020.
S pričetkom tega tedna so začele teči razprave v zvezi z osnutkom tretjega protikoronskega zakona, vlada pa naj bi predlog slednjega potrdila že danes, 20. 5. 2020. V nadaljevanju povzemamo nekaj glavnih predvidenih ukrepov.
Nosilni ukrep predstavlja subvencioniranje skrajšanega delovnega časa na podlagi predloga Ministrstva za delo, ki bi ga bili v skladu z besedilom osnutka deležni tisti delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Tako naj bi bilo subvencionirano delo zaposlenih, skrajšano na 20 do 36 ur tedensko, subvencije pa bi znašale med 112,13 EUR in 448,52 EUR in bi jih bilo mogoče koristiti največ pet mesecev.
Ministrstvo za delo je predlagalo tudi razširitev nabora upravičencev do državne pomoči, ki bi jo bili v primeru sprejetja predloga deležni tudi izvajalci socialnovarstvene storitve pomoči na domu, zasebni izvajalci institucionalnega varstva in izvajalci pomoči družini na domu. Predvideno je tudi zvišanje subvencij plač za invalide.
Ministrstvo za gospodarstvo svoje predloge osredotoča predvsem na posebno pomoč za gostinstvo in turizem, za kateri med drugim predlaga podaljšanje ukrepa čakanja na delo za en mesec, torej do konca junija. Za druge panoge se čakanje na delo predvidoma ne bo podaljšalo. V zvezi s področjem turizma so v javnosti veliko pozornosti poželi predvideni boni za spodbujanje dodatne potrošnje v turizmu. Ti naj bi bili v višini 200 EUR izplačani vsem polnoletnim osebam s stalnim prebivališčem v Sloveniji, oziroma tistim, ki bodo v letošnjem letu dopolnile 18 let, mladoletni pa bi prejeli bone v višini 50 EUR. Boni naj bi bili prenosljivi znotraj družine, mogoče pa jih bo koristiti v nastanitvenih obratih do konca leta 2020.
Ministrstvo za kmetijstvo se zavzema za podaljšanje finančnega nadomestila nosilcem kmetijskih gospodarstev in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, lastnikom gozda in imetnikom dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo zaradi posledic epidemije izpad dohodka, do konca letošnjega leta.
Več predlaganih ukrepov je vezanih tudi na cilj pospešitve pridobivanja gradbenih dovoljenj. Med njimi je tudi rešitev, da k zahtevi za izdajo tega dovoljenja ne bi bilo treba predložiti dokazil o pravici graditi na zemljiščih, ki so predmet posega. Po novem bi lahko investitor začel graditi že na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, in ne šele, ko je to pravnomočno, kar pomeni, da bi lahko delo začel kljub morebitnim tožbam, a na lastno odgovornost.
Z velikim veseljem sporočamo, da je pravni imenik Legal 500 ponovno podelil Odvetniški družbi Sibinčič Križanec naziv ene izmed vodilnih odvetniških pisarn v Sloveniji.
Že vrsto let sodelujemo v tej raziskavi, zato je vzpodbudno videti razvoj naše odvetniške družbe in biti priznan s strani tako cenjene pravne organizacije.
Ta dosežek seveda ne bi bil mogoč brez naših strank in njihovih velikodušnih prispevanj k tej raziskavi.
Na podlagi vaših povratnih informacij nudimo kakovostno pravno storitev in si bomo prizadevali to početi še naprej.
Več o razvrstitvi si lahko ogledate na uradni spletni strani Legal 500.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (»ZIUZEOP«) je kot ukrep z namenom pomoči gospodarstvu v času epidemije uvedel tudi izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in oprostitev plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja za samozaposlene, verske uslužbence in kmete.
Do takšne izredne pomoči v višini 350 eurov za mesec marec 2020 in po 700 eurov za meseca april in maj 2002 so upravičeni samozaposleni, verski uslužbenci ter osebe s statusom kmeta, vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki zaradi epidemije COVID-19 ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Šteje se, da gre za bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti, če ima upravičenec v mesecu marcu 2020 vsaj 25% nižje prihodke v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali vsaj 50% nižje prihodke v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020. Nadalje ZIUZEOP določa, da je do pomoči upravičen tisti samozaposleni, ki mu bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ni dosegel več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
Za samozaposlene v smislu upravičenosti do izredne pomoči se štejejo vse osebe, ki najmanj (vsaj) od 13. 3. 2020 do 11. 4. 2020 opravljajo katerokoli dejavnost, če je samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, ne glede na pravno organizacijsko obliko opravljanja dejavnosti, vključno s samostojnimi podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah, osebami, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost ipd. Nadalje se za samozaposlene štejejo tudi družbeniki, ki so poslovodne osebe v gospodarski družbi in so zavarovani na podlagi 16. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, t.j. zavarovalna podlaga 040.
Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka ni upravičena oseba, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan 11. 4. 2020 neplačane zapadle davčne obveznosti.
ZIUZEOP je nadalje z namenom pomoči gospodarstvu omogočil oprostitev plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja za samozaposlene, verske uslužbence in kmete, za april in maj 2020 v celoti. Do oprostitve plačila prispevkov pa ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti.
***
Do mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov niso upravičeni popoldanski s.p.-ji in osebe delno zavarovane preko starševskega varstva, saj niso zavarovane samo po eni zavarovalni podlagi.
Izplačilo mesečnega temeljnega dohodka in oprostitev plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja se v uveljavlja v predpisanem postopku pred Finančno upravo Republike Slovenije v rokih, določenih z zakonom, pri čemer ima navajanje neresničnih podatkov v izjavah za posledico vračilo prejetih sredstev.
Povzetek:
Z namenom pomoči gospodarstvu je Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo samozaposlenim, kamor se štejejo tudi samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah, omogočil pridobitev izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec 2020 in po 700 eurov za meseca april in maj 2002, ter oprostitev plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti za mesec april in maj 2020, če zaradi epidemije COVID-19 ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.
Zaradi pandemije in epidemije koronavirusa (virus SARS-CoV-2) je Državni zbor v nujnem postopku dne 20. 3. 2020 sprejel Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), ki je stopil v veljavo 29. 3. 2020, vanj pa je že kmalu po uveljavitvi nekoliko posegel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki je začel veljati 11. 4. 2020. Ukrep zadeva kreditojemalce, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, kakor tudi fizične osebe.
Banke in hranilnice bodo morale kreditojemalcu odobriti odlog plačila posameznih, nezapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev. Z odlogom se bodo prekinile vse obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga, tako da se končni datum zapadlosti kreditne pogodbe podaljša za čas trajanja odloga, enako pa se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po koncu odloga zapade v plačilo naslednji obrok, pri čemer se v obdobju odloga na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.
Kreditojemalci, ki bodo upravičeni do odloga plačila obveznosti so gospodarske družbe, zadruge, društva, ustanove, fizične osebe, ki zaposlujejo delavce, samozaposlene osebe, nosilci kmetijskega gospodarstva in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ter za razliko od prvega predloga zakona tudi fizične osebe. Odlog bo kreditojemalec uveljavljal z vlogo na banko, in sicer najpozneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa. ZIUOPOK natančno določa pogoje za upravičenost do odloga. Vsak kreditojemalec bo moral izkazati najmanj to, da zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, velike gospodarske družbe pa še, da bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe. Z izjemo fizičnih oseb bodo morali kreditojemalci izkazati tudi to, da imajo poravnane prispevke, davke in druge dajatve. Poenostavitve so predvidene za primer, če kreditojemalec opravlja dejavnost, ki jo je vlada ali občina začasno prepovedala. Za določene subjekte je pogoj tudi predpisana vsebina opisa poslovnega položaja in načrtov za vzpostavitev likvidnosti. Odobren moratorij bo po drugi strani banka lahko prekinila ali skrajšala obdobje odloga, če kreditojemalec ne bi redno (mesečno) poročal, če bi ocenila, da je prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga upravičena ali če bi ugotovila, da je kreditojemalec navajal lažne podatke.
ZIUOPOK določa visoke globe za banke (v razponu med 80.000 EUR in 250.000 EUR), člane uprave in odgovorne osebe banke, če kljub utemeljeni vlogi ne bi odobrile odloga. Banke ne bodo sankcionirane, če bi denimo brez utemeljenega razloga prekinile ali skrajšale obdobje že odobrenega moratorija. Visoke globe so predpisane tudi za kreditojemalce, če navedejo neresnične podatke (v razponu med 400 EUR do 250.000 EUR).
ZIUOPOK je naknadno pomembno dopolnil ZIUZEOP, ki določa, da za kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, velja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.
Poleg navedenega ZIUZEOP predvideva tudi nepreklicno in brezpogojno poroštvo Republike Slovenije banki (ali hranilnici) za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev po ZIUOPOK, in sicer v višini 25 oziroma 50 % zneska 12 odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog, ki se unovči na prvi pisni poziv banke (ali hranilnice). Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije ne presega 200 milijonov eurov.
Dodatno, poleg odloga plačila kreditojemalcev na podlagi ZIUOPOK, ZIUZEOP predvideva tudi odlog plačila dolžnikov kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjenih na podlagi (i) Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (ZPRPGDZT) in (ii) Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT) ter s tem poveznim odlogom in obročnim plačevanjem odobrenim v skladu z Zakonom o javnih financah (ZJF).
Odlog plačila navedenih obveznosti se odobri za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe, za katero dolžnik zaprosi za odlog, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadle v plačilo. Z odlogom se bo prekinila zapadlost vseh obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi do izteka obdobja odloga, tako da se končni datum zapadlosti kreditne ali druge pogodbe podaljša za čas trajanja odloga plačila, po izteku obdobja odloga plačila pa zapade naslednji obrok v plačilo v skladu z določbami kreditne ali druge pogodbe. Odlog plačila pri tem ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno ali drugo pogodbo. Če je pri poslovanju dolžnika zaradi posledic epidemije prišlo do težav, ki lahko povzročijo njegovo insolventnost, pa je mogoč sporazumen dogovor za rok in ostale pogoje glede plačila vseh obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe (zapadlih in nezapadlih), ki so za dolžnika ugodnejši.
Dolžniki, ki bodo upravičeni do navedenega odloga plačila obveznosti, so gospodarske družbe in zadruge, ki odlog lahko uveljavljajo z vlogo na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer najpozneje v treh mesecih po preklicu epidemije virusa. V vlogi bo moral vsak dolžnik izkazati, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije, ne more zagotavljati pravočasnega poplačila obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bilo ogroženo nemoteno izvajanje poslovnega procesa. Tudi pri tej možnosti odloga je predvidena poenostavitev za primer, če dolžnik opravlja dejavnost, ki jo je vlada ali občina začasno prepovedala, medtem ko je v ostalih primerih vsebina opisa poslovnega položaja predpisana. Prav tako pa bo tudi v tem primeru ministrstvo obdobje odobrenega odloga plačila lahko prekinilo ali skrajšalo, če dolžnik ne bi redno (četrtletno) poročal, če bi se osnovni položaj dolžnika izboljšal tako, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog plačila ali če bi ugotovilo, da je dolžnik navajal lažne podatke.
Končno lahko na podlagi ZIUZEOP odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe kreditojemalcu odobri tudi javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, ki preko javnih razpisov izvaja kreditiranje.
Odlog plačila se v tem primeru odobri za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo. Z odlogom se bo tudi v tem primeru prekinila zapadlost vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga, tako da se končni datum zapadlosti kreditne pogodbe podaljša za čas trajanja odloga plačila. Odlog plačila pri tem ne bo vplival na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo, po izteku obdobja odloga plačila pa bo naslednji obrok zapadel v plačilo v skladu z amortizacijskim načrtom, ki bo priloga aneksa h kreditni pogodbi.
Kreditojemalci, ki bodo upravičeni do navedenega odloga plačila obveznosti, lahko slednjega uveljavljajo z vlogo na javni sklad, in sicer najpozneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa. V vlogi bo moral vsak kreditojemalec izkazati, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.
Opisane možnosti odloga plačila kreditojemalcem omogočajo lažjo premostitev kreditnih obveznosti zaradi likvidnostnih težav. Pri tem pa poudarjamo, da bo treba posebno pozornost nameniti izpolnjevanju pogojev, vlogi na banko oziroma ministrstvo oziroma javni zavod in tudi aneksu h kreditni pogodbi.
Zaradi posledic pandemije in epidemije koronavirusa (virus SARS-CoV-2) je Državni zbor v nujnem postopku dne 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki je stopil v veljavo 11. 4. 2020.
ZIUZEOP prinaša številne pomembne ukrepe za omilitev posledic epidemije, med drugim tudi na področju finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja:
ZIUZEOP obstoječim domnevam, ki v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) opredeljujejo položaj insolventnosti, z namenom zagotavljanja izplačil delavcem dodaja novo domnevo insolventnosti, in sicer, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, šteto od takrat, ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije na območju Republike Slovenije.
Ta dodatna domneva insolventnosti je neizpodbojna in velja še štiri mesece po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP.
Skladno z ZIUZEOP poslovodstvo – ne glede na določbe ZFPPIPP – ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije, tj. če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji. Ta ukrep se uporablja v času razglasitve epidemije in še tri mesece po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP.
ZIUZEOP nadalje podaljšuje roke za posamezna dejanja v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala družbe zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. Če je namreč v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki in organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ne morejo pravočasno (i) sklicati skupščine, ki bi odločala o povečanju osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, ali (ii) objaviti poziva za vpis in vplačilo delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki, morajo skladno z ZIUZEOP ta dejanja in ukrepe skladno z ZIUZEOP začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP.
Z ZIUZEOP so podaljšani tudi roki za izpolnitev obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave; te se ne iztečejo prej kot v enem mesecu po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP.
ZIUZOP podaljšuje tudi obdobje, v katerem dolžnik doseže finančno prestrukturiranje in posledično prenehanje insolventnosti, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije. Če namreč upnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka družbe najpozneje v dveh mesecih po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP in če je insolventnost nastala kot posledica razglasitve epidemije, tj. če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji, je ne glede na določbe ZFPPIPP skladno z ZIUZEOP (i) obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, ker bo dolžnik z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost in (ii) obdobje, v katerem dolžnik upraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece (in ne le dva meseca, kot sicer predvideva ZFPPIPP).
Dne 11. 4. 2020 je v veljavo stopil težko pričakovani »megazakon« oziroma Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). V nadaljevanju predstavljamo sprejete začasne ukrepe na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost.
Začasni ukrepi, sprejeti na podlagi »korona zakona« veljajo od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 30 dni):
Delodajalec je upravičen do delnega povračila izplačanih nadomestil delavcem na začasnem čakanju na delo in delavcem, ki zaradi višje sile ne opravljajo dela, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral delodajalec naknadno vrniti prejeta sredstva.
Delavci na začasnem čakanju na delo so delavci, ki jim delodajalec začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije in jih napoti na začasno čakanje na delo. Delodajalec mora delavca začasno čakanje napotiti pisno, v pisnem napotilu pa določiti čas začasnega čakanja na delo (najdlje do 31. 5. 2020), možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % od njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Delavci, ki zaradi višje sile ne opravljajo dela, so delavci, ki dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami (v nadaljevanju »višja sila«). Tudi tak delavec ima v času, ko zaradi višje sile dela ne opravlja, pravico do nadomestila plače v višini 80 % od njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Delodajalec je upravičen do povračila izplačanega nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju na delo in delavcem, ki dela ne opravljajo zaradi višje sile, in sicer do višine, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji.
Nadalje je delodajalec za delavce na začasnem čakanju na delo in delavce, ki dela ne opravljajo zaradi višje sile, oproščen plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019.
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodi RS za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. 5. 2020. Poleg tega lahko pravico do povračila nadomestila plače uveljavi tudi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. 3 2020, če vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice. Prehodne določbe »megazakona« določajo, da se v obdobju trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona vse vloge za uveljavljanje delnega povračila plač delavcem na začasnem čakanju na delo obravnava v skladu z določbami tega zakona (v primeru, da je delodajalec vlogo vložil pred uveljavitvijo tega zakona, ga bo Zavod RS za zaposlovanje pozval na dopolnitev vloge).
Delodajalec vlogi priloži ustrezno izjavo iz 21. člena tega zakona ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga oz. o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile.
Zavod RS za zaposlovanje odloči o vlogi v roku osem dni s sklepom o povračilu izplačanih nadomestil. Povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo in mora Zavod RS za zaposlovanje obvestiti, če delavca pozove, da se na delo oziroma če delavcu preneha odsotnost zaradi višje sile. V nasprotnem primeru mora delodajalec prejeta sredstva vrniti v trikratni višini.
Za delavce, ki v tem času delajo, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020.
Delodajalci vsakemu delavcu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen vseh davkov in prispevkov.
11. 4. 2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (»ZIUZEOP«), ki je uvedel številne ukrepe za omilitev posledic epidemije virusa COVID-19. Precej ukrepov se uporablja že od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, če ZIUZEOP za posamezen ukrep ne določa drugače, z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih 30 dni, če epidemija COVID-19 do 15. 5. 2020.
Uporaba ukrepov oziroma ugodnosti je povezana s številnimi pogoji in omejitvami (npr. prepoved izplačevanja dobička in nagrad za poslovno uspešnost tudi če se nanaša na obdobje pred začetkom epidemije, izpolnitev preteklih davčnih obveznosti…), zato je pred vložitvijo posamezne vloge oziroma koriščenjem ugodnosti potrebno pri vsakem primeru posebej presoditi, če so izpolnjeni vsi pogoji in dosledno nadzirati izvajanje vseh obveznosti, ki jih nalaga zakon, saj je lahko sankcija v nasprotnem primeru tudi vračilo celotne prejete koristi v trikratni višini.
V nadaljevanju povzemamo nekaj glavnih ukrepov na področju gospodarstva:
1. na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost uvedba:
2. na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja: za delavce, ki so začasno zadržani z dela iz zdravstvenih razlogov od uvedbe zakona do prenehanja razlogov za ukrepe po ZIUZEOP, vendar najdlje do 31. 5. 2020, se nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela krije v breme zavoda za zdravstveno zavarovanje od prvega dneva odsotnosti dalje, tudi če bi nadomestilo plače po veljavni zakonodaji moral kriti delodajalec ali sam zavarovanec;
3. na področju socialnega varstva, pravic iz javnih sredstev in uveljavljanja pravic iz naslova starševskega varstva uvedba:
4. na davčnem področju so davčni zavezanci oproščeni plačila akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za april in maj 2020 – če epidemija ne bi bila preklicala do 15. 5. 2020, pa ukrep zajame tudi junijski obrok;
5. na bančnem področju:
6. uvedba spremenjenih plačilnih rokov, in sicer 8-dnevni plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom;
7. uvedba 60-dnevnega plačilnega roka, kadar je upnik javni organ ne glede na določbe Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (navedeni rok ostane v veljavi še eno leto po razglasitvi konca epidemije);
8. v pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki jih v času epidemije zasebnopravni subjekti sklenejo s subjekti iz javnega sektorja, se določbe pogodbenih kazni zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja epidemije;
9. izvzetje prejemkov, izplačani na podlagi ZIUZEOP, iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju ter davčne izvršbe, in iz stečajne mase;
10. odlog izvrševanja sklepov o izvršbi, ki tečejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, ter zadržanje izvrševanja sklepov o izvršbi v postopkih davčne izvršbe;
11. opustitev zaračunavanja javnih storitev, ki se v času epidemije ne izvajajo;
12. na področju finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju se uvaja dodatni položaj insolventnosti, odlog obveznosti poslovodstva in odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja.
Z namenom zagotovitve zadostne oskrbe prebivalstva s hrano in preprečevanja širjenja virusne okužbe, je Državni zbor v nujnem postopku sprejel Zakon o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, gozdarstva in prehrane (ZIUPKGP). Predvideni ukrepi lahko bistveno posežejo predvsem na področje kmetijstva in gozdarstva, pa tudi veterinarstva, fitofarmacevtskih sredstev in semenskega materiala kmetijskih rastlin.
Minister za kmetijstvo in prehrano bo lahko v soglasju z ministrom za gospodarstvo omejil ali prepovedal dajanje na trg posameznega kmetijskega pridelka, živila ali živali za hrano ljudi, na ozemlje druge države članice EU ali izvoz v tretje države, in obratno, dajanje izdelkov na ozemlje Slovenije z območja druge države članice EU ali uvoz iz tretje države. Možna bo tudi omejitev višine cene (minimalna ali maksimalna cena). Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano bo lahko določilo drugega nosilca kmetijskega gospodarstva ali kmetijsko svetovalno službo kot začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva za primer, ko zaradi okužbe pri nosilcu kmetijskega gospodarstva ne bo mogoče zagotavljati nemotene pridelave kmetijskih predelkov ali izvajati reje živali. Na podlagi predloženega poročila o delu bo začasni upravljalec upravičen do mesečnega denarnega nadomestila.
Na področju trga gozdno lesnih sortimentov omejitev prodaje iz Slovenije v države članice EU ali tretje države ni predvidena. Bo pa lahko minister za gozdarstvo v soglasju z ministrom za gospodarstvo omejil ali prepovedal dajanje na trg gozdno lesnih sortimentov, sekancev in lesnih peletov z območja drugih držav članic Evropske unije ali uvoz iz tretje države.
Zakon predvideva tudi ukrep postavitve, uporabe in vzdrževanja začasnega skladišča, in sicer za kmetijske pridelke ali živila ter za gozdno lesne sortimente. Za postavitev začasnih skladišč soglasja lastnikov zemljišč ali objektov in upravljavcev ne bodo potrebna. Vsakdo se bo dolžan vzdržati ravnanj, ki bi ovirala ali onemogoča začasna skladišča. Lastniki zemljišč bodo upravičeni do povračila nadomestila. O ukrepu bo odločilo ministrstvo z odločbo v upravnem postopku, zoper katero bo mogoč upravni spor. Podrobnejše kriterije za višino nadomestila ter postopek določanja nadomestila bo predpisala Vlada Republike Slovenije.
Na področju veterinarstva se bo lahko spremenil najmanjši obseg zdravstvenega varstva živali, označevanje in registracija, določila razpored pregledov glede na kadrovske zmožnosti, veterinarskim organizacijam pa se bo zagotovila prednostna dobava zdravil, cepiv, diagnostičnih sredstev, zaščitne opreme in dezinfekcijskih sredstev. Začasno je določenim osebam prepovedan tudi v vstop v zbirne centre za živali. Podaljšuje se veljavnost izkaznic o opravljanjem usposabljanju za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi in uporaba naprav za njihovo nanašanje, katerim poteče rok. V primeru pomanjkanja uradno potrjenega semena bo lahko minister za kmetijstvo odredil trženje semenskega materiala, ki ne izpolnjuje vseh zahtev po predpisih.
V primeru kršitev zakon določa visoke globe v razponu med 600 EUR do 200.000 EUR odvisno ali gre za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznik, posameznika, ki opravlja dejavnost, odgovorno osebo ali posameznika.
Zaradi epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19) se veliko število potrošnikov danes med drugim srečuje tudi z odpovedjo že plačanih turističnih aranžmajev, letalskih vozovnic in nastanitev. V nadaljevanju vam pojasnjujemo nekaj pravic, ki jih imate kot potrošnik v primeru odpovedi.
Veljavni predpisi določajo, da lahko potrošnik od pogodbe o paketnem potovanju odstopi in je upravičen do povračila vseh plačil, brez plačila kakršne koli odstopnine, kadar se pred začetkom potovanja v kraju potovanja ali v neposredni bližini pojavijo neizogibne in izredne okoliščine, ki bistveno vplivajo na izvedbo turističnega paketa, ali neizogibne in izredne okoliščine, ki bistveno vplivajo na prevoz potrošnika v kraj potovanja.
Glede na razglasitev epidemije in v zvezi z le-to sprejetih ukrepov v Sloveniji je jasno, da gre trenutno za takšne izredne okoliščine, zaradi katerih potovanja v času trajanja sprejetih ukrepov niso mogoča. Ker torej gre za odpoved potovanja zaradi neizogibnih in izrednih razmer, imajo potrošniki v skladu z navedenim pravico do povračila zneskov, ki so jih plačali za svoje turistične aranžmaje. Tako mora turistična agencija potrošniku najpozneje v 14 dneh po odstopu od pogodbe vrniti znesek plačila. Enako velja tudi v primeru odpovedi potovanja v države, ki ne veljajo za ogrožene, saj glede na trenutno dejansko stanje potovanja iz Slovenije niso mogoča.
V kolikor je let odpovedan, ker so v kraju potovanja razglašene izredne razmere ali pa se zaradi varnostnih ali zdravstvenih tveganj letalski prevoznik sam odloči odpovedati let, mora potrošniku ponuditi primerljiv nadomestni let ali možnost vračila kupnine za letalsko karto. Ker gre za odpoved zaradi izrednih razmer, potrošniku v tem primeru ne pripada dodatna odškodnina zaradi odpovedi. Za povračilo denarja je odgovoren letalski prevoznik, potrošniki pa se po pojasnila in pomoč lahko obrnejo tudi na morebitne posrednike, pri katerih so letalske karte kupili.
Če v kraju potovanja izredne razmere niso razglašene in prevoznik leta ne odpove, potrošnik pa vseeno iz preventivnih razlogov ne želi potovati, mora glede odpovedi letalske karte in možnosti povračila kupnine preveriti splošne pogoje poslovanja letalskega prevoznika in pravila, ki veljajo za določeno vrsto letalske karte, ki jo je kupil (tisti s fleksibilno karto lahko spremenijo termin leta, vendar je karta tega tipa zato dražja).
Glede na trenutno stanje pandemije večina letalskih družb izraža razumevanje do potrošnikov in jim dopušča spremembo datuma potovanja brez doplačil. Tako npr. letalski družbi KLM Royal Dutch Airlines in Lufthansa GROUP ponujata menjavo datuma potovanja brez doplačila, če ima potnik rezervacijo za let pred 31. marcem 2020, polet pa mora na podlagi zamenjave opraviti najkasneje do 31. maja 2020 (KLM Royal Dutch Airlines), oz. najkasneje do 31. decembra 2020 (Lufthansa GROUP).
Za primer odpovedi nastanitve s strani ponudnika veljajo smiselno podobna pravila kot pri odpovedi leta s strani letalskega ponudnika. Če ponudnik odpove že plačano nastanitev (ker. npr. nastanitveni objekt ne deluje), je potrošnik upravičen do vračila denarja oz. primerljive nadomestne nastanitve. Ob tem je potrebno upoštevati, da odpoved nastanitve s strani ponudnika zaradi razglašenih izrednih razmer (kot je pandemija), ne more biti podlaga za odškodnino, potrošnik torej lahko prejme le vračilo denarja oz. se s ponudnikom dogovori za morebitni poznejši datum nastanitve. Za vračilo denarja potrošniku je odgovoren direktno ponudnik nastanitve.
Evropski potrošniški center izpostavlja, da pri specializiranih spletnih platformah, ki delujejo kot posredniki, ni nikjer zaslediti določil, ki bi odpoved rezervacije s strani potrošnika obravnavala različno glede na razlog odpovedi. Kljub temu pa so se nekatere specializirane spletne platforme (kot npr. Booking.com ali Airbnb) v luči trenutnega dogajanja po svetu odločile potrošnikom omogočiti brezplačno odpoved vseh ali vsaj nekaterih nastanitev, ne glede na siceršnje odpovedne pogoje ponudnika nastanitve.
Evropska komisija pripravlja sklope ukrepov z namenom okrepitve javnozdravstvenega sistema in ublažitve socialno-ekonomskih učinkov pandemije v EU. V ta namen vzpostavlja naložbeno pobudo vredno 37 milijard EUR za zagotavljanje likvidnosti malim in srednje velikim podjetjem in zdravstvenemu sektorju, pa tudi druge ukrepe namenjene delavcem v Evropi (vključno s samozaposlenimi) ter najbolj prizadetim sektorjem – trenutno poleg zdravstva še turizem in promet.
Nadalje Evropska Komisija dopušča državam članicam (tudi RS), da lahko brez sodelovanja Evropske Komisije in zunaj uporabe nadzora EU nad državno pomočjo sprejmejo ukrepe kot so plačne subvencije, začasno ustavitev plačil davkov od dohodkov pravnih oseb in davkov na dodano vrednost ali prispevkov za socialno varnost in druge ukrepe. Ukrepi bodo odvisni od postopanja posamezne države članice, pri čemer trenutno v RS poteka priprava obsežne zakonodajne ureditve za ublažitev posledic epidemije. Vlada RS je tako v svojih smernicah z dne 23. 3. 2020 predstavila ukrepe za pripravo zakonske ureditve za omilitev posledic epidemije. Ukrepi, ko bodo sprejeti, bi veljali od uveljavitve zakona do 31. 5. 2020, in bi bili pretežno namenjeni ohranjanju delovnih mest, izboljšanju socialnega položaja ljudi, ureditvi položaja samozaposlenih in podjetij ter pomoči kmetom in ribičem.
Glede ureditve položaja podjetij predstavljeni ukrepi predvidevajo vzpostavitev garancijske sheme za odkup terjatev do slovenskih podjetij s sredstvi, zagotovljenimi s strani RS z dokapitalizacijo ali s poroštvom, zamrznitev plačila akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, zamrznitev uveljavljanja pogodbenih kazni za zamude pri izvajanju dobav in storitev javnemu sektorju, skrajšanje plačilnih rokov za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev na osem dni ter plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje za delo zaposlenih v gospodarskem sektorju, ki ostanejo na delovnem mestu, tako za delodajalce kot delojemalce s strani in v breme RS.
Kar se tiče položaja samozaposlenih predstavljeni ukrepi obsegajo pomoč za samozaposlene, mesečni temeljni dohodek v višini 70 odstotkov neto minimalne plače za samozaposlene, ki zaradi epidemije ne bi mogli opravljati dela ali bi bilo to bistveno zmanjšano, plačilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje samozaposlenih s strani RS, in zamrznitev plačila akontacije davka na dobiček iz dejavnosti za samostojne podjetnike.
Zakon še ni sprejet, priprava zakonodajne ureditve je v teku. Vlada RS je tako v svojih smernicah z dne 23. 3. 2020 pozvala pristojna ministrstva, da ukrepe iz teh smernic v obliki zakonskih rešitev posredujejo Vladni službi za zakonodajo najkasneje do 26. 3. 2020. V kakšnem obsegu bodo sprejeti pa bo znano šele, ko bo sprejet ustrezni zakon, o čemer vas bomo obvestili v čim krajšem času.
Vse informacije, vsebovane v tej objavi, so pridobljene iz javno dostopnih virov in so namenjene splošnemu informiranju, zaradi česar Odvetniška družba Sibinčič Križanec o.p. d.o.o. ne jamči za točnost informacij.
Širjenje virusa SARS-CoV-2 (COVID-19) ima že sedaj posledice svetovnih razsežnosti. Veliko izzivov se pojavlja na pravnem področju in je trenutno že sprejetih oziroma v pripravi kar nekaj interventnih zakonov. V nadaljevanju predstavljamo povzetek ureditev vseh relevantnih sprememb predpisov po posameznih področjih:
Pravice in obveznosti na delovnopravnem področju
Na podlagi obstoječe zakonodaje:
Z namenom ohranjanja delovnih mest je Državni zbor 20. 3. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki ureja pomoč države v primerih, ko delodajalec zaradi posledic epidemije začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo. Delavci bodo upravičeni do nadomestila plače v višini 80% osnove, pri čemer bo breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo v višini 40 odstotkov nosila država, preostalih 60 odstotkov pa delodajalec. Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece.
Neposredno na podlagi ZIUPPP se samozaposlenim osebam odloži plačilo prispevkov, ki zapadejo v plačilo aprila, maja in junija 2020, in jih je treba plačati najkasneje do 31. 3. 2022.
Davčni položaj zavezancev zaradi koronavirusa
Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP)) prinaša pomembne novosti za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kakor tudi pravne osebe, torej za vse zavezance za dohodnino in za davek od dohodkov pravnih oseb. Zamika roke za predložitev letnih poročil in davčnih obračunov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter davka od dohodkov pravnih oseb. Namesto do 31. 3. 2020 bo treba predložiti poročila AJPES in obračune FURS do 31. 5. 2020. Odlog plačila davka za čas do dveh let ali plačilo davka v 24 mesečnih obrokih bo možen zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije, kar bo bistveno olajšalo in poenostavilo izpolnjevanje pogojev. Ukrepa veljata ne samo za poračun davka, temveč tudi za akontacije in davčne odtegljaje. Ukrepi so torej usmerjeni k pomoči pri likvidnosti zavezancev na način, da se za določen čas odložijo davčne obveznosti.
Pogodbena razmerja
Mogoče je pričakovati, da bo izbruh koronavirusa tako ali drugače vplival tudi na pogodbena razmerja, zaradi česar se bodo odvisno seveda od okoliščin konkretnega primera, pa tudi nadaljnjega razvoja dogodkov zaradi koronavirusa – pogodbene stranke lahko poslužile uveljavljanja MAC klavzule, ugovora ogroženosti, razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, nemožnosti izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka in oprostitve dolžnika odgovornosti.
Vpliv na delo sodišč, upravnih organov in notarjev
Zaradi hitrosti širjenja okužb s koronavirusom in njegovih posledic so svoje poslovanje že prilagodili tudi državni organi in notarji:
Odziv Evropske komisije na koronavirus
Evropska komisija pripravlja sklope ukrepov z namenom okrepitve javnozdravstvenega sistema in ublažitve socialno-ekonomskih učinkov pandemije v EU. V ta namen vzpostavlja naložbeno pobudo vredno 37 milijard EUR za zagotavljanje likvidnosti malim in srednje velikim podjetjem in zdravstvenemu sektorju, pa tudi druge ukrepe namenjene delavcem v Evropi (vključno s samozaposlenimi) ter najbolj prizadetim sektorjem – trenutno poleg zdravstva še turizem in promet.
Nadalje Evropska Komisija dopušča državam članicam (tudi RS), da brez sodelovanja Evropske Komisije in zunaj uporabe nadzora EU nad državno pomočjo sprejmejo ukrepe kot so plačne subvencije, začasno ustavitev plačil davkov od dohodkov pravnih oseb in davkov na dodano vrednost ali prispevkov za socialno varnost ali druge ukrepe. Ukrepi bodo odvisni od postopanja posamezne države članice, pri čemer trenutno v RS poteka priprava ukrepov za sistemsko blaženje posledic pandemije.
Moratorij na kredite zaradi koronavirusa
Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) predvideva odlog (moratorij) plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev. Do odloga bodo upravičeni kreditojemalci, ki so gospodarske družbe, zadruge, društva, ustanove, fizične osebe, ki zaposlujejo delavce, samozaposlene osebe, nosilci kmetijskega gospodarstva in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ter za razliko od prvega predloga zakona tudi fizične osebe. Kreditojemalec bo moral dokazati izpolnjevanje pogojev za odlog v vlogi na banko, s katero bosta nato sklenila aneks h kreditni pogodbi.
Ekipa Odvetniške družbe Sibinčič Križanec vam je z veseljem na voljo za pomoč pri uveljavljanju zgoraj navedenih pravic in izvedbi ukrepov. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi premagali virus in težave, ki jih je in jih še bo povzročil.
Naraščanje števila okužb s koronavirusom (COVID-19) in pandemija posega praktično na vsa področja delovanja sodobne družbe. Evropska komisija je z namenom okrepitve javnozdravstvenega sistema in ublažitve socialno-ekonomskih učinkov pandemije v EU zadolžila osem evropskih komisarjev za uskladitev skupnega odziva, ki zajema naslednje sklope ukrepov:
Upoštevaje obvestilo o usklajenem gospodarskem odzivu Evropske komisije so najbolj prizadeti sektorji zdravstva, turizma, prometa, zlasti letalska industrija. Ekonomski odziv bi moral biti pogumen in usklajen z namenom, med drugim zagotoviti, da bodo delavci v Evropi (vključno s samozaposlenimi) zaščiteni pred izgubo dohodkov in da bodo najbolj prizadeta podjetja (zlasti mala in srednje velika podjetja) in sektorji imeli potrebno podporo in finančno likvidnost. Med ukrepi izpostavljamo:
Prizadevanja Evropske komisije za ublažitev pandemije koronavirusa bodo lahko podjetjem (predvsem malim in srednje velikimi podjetjem) pomagala ublažiti posledice izbruha virusa v EU. Predlagamo, da se sproti in pravočasno seznanjajo z ukrepi Evropske komisije, pri tem pa je posebno pozornost treba posvetiti koriščenju državnih pomoči.
Zaradi hitrosti širjenja okužb s koronavirusom in njegovih posledic so svoje poslovanje že prilagodili tudi državni organi in notarji.
Delo sodišč in upravnih organov
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je dne 13. 3. 2020 izdal odredbo o posebnih ukrepih, skladno s katero vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, ki so navedene v 83. členu Zakona o sodiščih. Razen v teh nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi, pri čemer bodo omenjena odredba in na njeni podlagi določeni drugi ukrepi trajali do javno objavljenega preklica, vendar najdlje do 16. 5. 2020.
Ob tem velja poudariti, da omenjena odredba vpliva samo na procesne roke (npr. rok za vložitev odgovora na tožbo in pripravljalnih vlog, rok za vložitev pravnega sredstva, itd., a zgolj v nenujnih zadevah), ne pa tudi na materialne roke (npr. rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti, tožbe zaradi nezakonitosti odpovedi delovnega razmerja, tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe, zasebne tožbe, itd.). Slednji (zaenkrat) tečejo normalno, vendar pa je Državni zbor v petek, 20. 3. 2020, že sprejel interventni zakon, ki naslavlja problematiko odzivanja pravosodja in organov upravnega poslovanja na širjenje koronavirusa (Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)). Ta predvideva zadržanje teka vseh rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, in sicer do ugotovitve Vlade RS, da ne obstojijo več razlogi za to oziroma najkasneje do 1. julija 2020. Zakon zaenkrat še ne velja, vendar je pričakovati, da bo stopil v veljavo v prihodnjih dneh, in sicer naslednji dan po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odredba predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije velja le za sodne in ne tudi za upravne postopke. Roki v slednjih tako zaenkrat normalno tečejo naprej, tudi to pa se bo z uveljavitvijo Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) spremenilo. Zakon namreč predvideva tudi zadržanje teka vseh rokov v upravnih zadevah (razen v nujnih zadevah) za opravljanje procesnih dejanj strank, za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ter rokov za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in izdajanje upravnih aktov, ter podaljšanje rokov za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja ukrepov po tem zakonu.
Delo notarjev
Z namenom preprečitve širjenja okužbe z novim virusom so svoje poslovanje prilagodili tudi notarji. Notarska zbornica na svoji spletni strani javno naproša stranke, da z notarskimi pisarnami komunicirajo preko elektronske pošte ali telefona ter tako pridobijo vse predhodne informacije, povezane z notarsko storitvijo, ki jo želijo opraviti oziroma pripravo dokumentov, ki jih potrebujejo, ter da se na enak način dogovorijo tudi za termin osebnega obiska v notarski pisarni, vendar le, če je ta nujen.
Tudi to se utegne v prihodnjih dneh zaostriti. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) bo namreč – ko bo stopil v veljavo – dal pooblastilo predsedniku Notarske zbornice Slovenije, da sprejme začasne ukrepe v zvezi s poslovanjem notarskih pisarn, ki se nanašajo zlasti na način ali omejitev izvajanja uradnih ur za sprejemanje strank. Ne glede na to pa predsednik Notarske zbornice Slovenije ne bo mogel sprejeti ukrepa popolnega zaprtja notarske pisarne. Ta ukrep bo – ko bo interventni zakon stopil v veljavo – lahko sprejel le minister, pristojen za pravosodje, in sicer na predlog Notarske zbornice Slovenije. V vsakem primeru bo Notarska zbornica Slovenije seznanila javnost s sprejetjem omenjenih začasnih ukrepov z objavo na svoji spletni strani.
Jasno je, da bo imelo širjenje virusa SARS-CoV-2 (COVID-19) posledice svetovnih razsežnosti. Veliko izzivov se že sedaj pojavlja na pravnem področju in je v pripravi kar nekaj interventnih zakonov. V nadaljevanju predstavljamo možnosti delodajalcev in delavcev v teh izrednih razmerah na podlagi obstoječe zakonodaje in kakšne rešitve lahko pričakujemo s sprejetjem Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače.
Delodajalec lahko na podlagi 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) enostransko odredi opravljanje dela na domu zaradi izjemnih okoliščin. V tem primeru mora delodajalec delo na domu odrediti pisno in se z odredbo opredeliti do razloga, vrste dela, delovnega časa, dosegljivosti delavca, zagotavljanja delovnih sredstev, ipd. Prav tako mora delodajalec o opravljanju dela na domu takoj, ko je to mogoče, obvestiti Inšpektorat RS za delo ter zagotavljati varne in zdrave razmere za delo v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1.
Delavci straši, ki zaradi zaprtja vrtcev in osnovnih šol, zaradi varstva otroka dela ne morejo opravljati, narava dela pa ne omogoča dela na domu, lahko uveljavljajo pravico do odsotnosti zaradi višje sile. V teh primerih ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). Višjo silo predstavljajo tudi primeri, ko delavec na delo ne pride zaradi prepovedi javnega prevoza in drugega prevoza na delo nima oziroma če delavec na delo ne pride zaradi zaprtja mej. Delavec naj v teh primerih delodajalca obvesti o vseh pomembnih okoliščinah odsotnosti.
V primerih, ko je delavec zdrav in ostane v karanteni z odločbo ministra za zdravje, svojega dela pa ne more opravljati na domu, je delavec upravičen do nadomestila v višini 80% plače, ki gre v breme države.
Zboleli in potrjeno okuženi delavec je upravičen do 90% bolniškega nadomestila prvih 90 dni, nato pa do 100% nadomestila, ki gre od prvega dne v breme ZZZS.
Nadalje delodajalec lahko za čas nezagotavljanja dela delavcem delavca napoti na začasno čakanje na delo doma. Določbe 138. člena ZDR-1 to možnost dopuščajo, če delodajalec delavcu dela ne more zagotavljati iz poslovnega razloga, če začasno prenehanje potreb po delu delavca traja šest mesecev ali manj v posameznem koledarskem letu in če je odreditev ukrepa namenjena ohranitvi delavčeve zaposlitve. Odreditev začasnega čakanja na delo doma mora biti v pisni obliki in jo delodajalec lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% od osnove (138. člen ZDR-1).
V primeru, da pri delodajalcu nastopijo poslovni razlogi za redno odpoved, tj. prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, lahko delodajalec v skladu z določbami ZDR-1 delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru mora delodajalec upoštevati odpovedni rok in pravico do odpravnine delavca.
Če delodajalec ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov v roku 30 dni postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev, mora delodajalec skladno z določbami ZDR-1 izdelati program razreševanja presežnih delavcev. V tem primeru je delodajalec dolžan sodelovati s sindikati in zavodom za zaposlovanje, pri pripravi programa presežnih delavcev pa upoštevati zakonsko določene kriterije.
Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) je namenjen ohranitvi delovnih mest v zvezi s posledicami virusa in ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic virusa.
Višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače s strani Republike Slovenije znaša 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela (trenutno 892,50 EUR bruto).
Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce, ki:
Delodajalec pisno obvesti delavca o napotitvi na začasno čakanje na delo in v obvestilu določi predvsem čas začasnega čakanja na delo (največ 3 mesece), možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače v višini 80 % od njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev.
Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače iz razloga čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece. V času prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače pa ima delodajalec določene dolžnosti, kot so izplačevanje nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, prepoved začetka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov, prepoved odrejanja nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo, obveščanje zavoda o vseh pomembnih spremembah. V primeru kršitev mora namreč delodajalec prejeta sredstva v vrniti, obenem pa stori prekršek, za katerega je predvidena globa v višini od 3.000 do 20.000 EUR.
Prav tako ZIUPPP ureja odlog plačila prispevkov samozaposlenim osebam neposredno na podlagi zakona, in sicer prispevkov, ki v plačilo zapadejo v aprilu, maju in juniju 2020. Odložene prispevke mora upravičenec v enkratnem znesku ali obročno plačati do 31. 3. 2022
Zaradi pandemije in epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je Državni zbor v nujnem postopku dne 20. 3. 2020 sprejel sveženj interventnih zakonov, vključno z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP). Zakon je pomemben tako za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kakor tudi pravne osebe, torej za vse zavezance za dohodnino in za davek od dohodkov pravnih oseb. Zamika roke za izpolnjevanje davčnih obveznosti, s spremembami odloženega in obročnega plačevanja davkov pa bo država poskušala olajšati subjektom premostitev likvidnostnih težav zaradi koronavirusa. Odpisa davkov ali prispevkov zakona ne ureja.
Interventni zakon v bistvenem določa podaljšanje roka za predložitev davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2019. Namesto 31. 3. 2020 bo to treba storiti najpozneje do 31. 5. 2020. Tudi rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za tekoče leto se spreminja na 31. 5. 2020, in sicer tako za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kot tudi za pravne osebe. Efektivno se torej tem zavezancem zamika poračun davka. Ker se zavarovalna osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določi na podlagi zadnjega davčnega obračuna (najpozneje za mesec april), interventni zakon prestavlja rok za določitev nove zavarovalne osnove na junij 2020. Informativne izračune dohodnine bo FURS sestavil do 30. 6. 2020, davčni zavezanec rezident, ki izračuna dohodnine ne bi prejel do 15. 7. 2020, pa bo moral vložiti napoved za odmero dohodnine do 31. 8. 2020. Nadalje bodo vsi zavezanci, ki bi sicer predložili letna poročila na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) do 31. 3. 2020, morali v letu 2020 predložiti letna poročila najpozneje do 31. 5. 2020. Podaljšanje roka velja za vse zavezance, ki so do 31. 3. 2020 dolžni posredovati letna poročila AJPES, torej zlasti gospodarske družbe in podjetnike. Če do 15. 5. 2020 epidemija ne bi bila preklicala, se roki podaljšajo za 30 dni.
Po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) lahko FURS sicer že sedaj dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev v primeru trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov, vendar le, če bi odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev že nastale hujše gospodarske škode davčnemu zavezancu. Ob nespremenjenih obdobjih trajanja teh ukrepov interventni zakon med razloge za odlog in obročno plačilo davčnih obveznosti uvršča izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije, kar bo bistveno olajšalo in poenostavilo izpolnjevanje pogojev. Ukrepa bosta (v nasprotju z veljavnim ZDavP-2) veljala tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj. Rok za odločanje o odlogu zakon skrajšuje iz 30 na 8 dni. Če bi davčni zavezanec denimo zamudil s plačilom obroka v obdobju veljavnosti interventnega zakona, bodo zapadli v plačilo vsi zapadli, a ne plačani obroki, šele tri mesece po prenehanju veljavnosti ZIUJP. Za čas odloga in obročnega plačila se ne ne bodo obračunavale obresti.
ZIUJP še ni objavljen in ne velja. Kljub temu je podjetjem v interesu, da se pravočasno seznanijo z njegovo vsebino. Zlasti možnost poenostavljenega odloga oziroma obročnega plačevanja davkov lahko za podjetja predstavljata pomembna ukrepa, kako iz zaostrenih gospodarskih razmer in likvidnostnih težav izidejo poslovno uspešno. Vlogo je treba ustrezno obrazložiti in priložiti potrebne dokaze.
Zaradi pandemije in epidemije koronavirusa (virus SARS-CoV-2) je Državni zbor v nujnem postopku dne 20. 3. 2020 sprejel Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK). Ukrep zadeva kreditojemalce, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, kakor tudi fizične osebe.
Banke in hranilnice bodo morale kreditojemalcu odobriti odlog plačila posameznih, nezapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev. Z odlogom se bodo prekinile vse obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga, tako da se končni datum zapadlosti kreditne pogodbe podaljša za čas trajanja odloga. Po koncu odloga zapade v plačilo naslednji obrok, pri čemer se višina posameznega obroka, določena v kreditni pogodbi, ne sme spremeniti.
Kreditojemalci, ki bodo upravičeni do odloga plačila obveznosti so gospodarske družbe, zadruge, društva, ustanove, fizične osebe, ki zaposlujejo delavce, samozaposlene osebe, nosilci kmetijskega gospodarstva in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ter za razliko od prvega predloga zakona tudi fizične osebe. Odlog bo kreditojemalec uveljavljal z vlogo na banko, in sicer najpozneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa. ZIUOPOK natančno določa pogoje za upravičenost do odloga. Vsak kreditojemalec pa bo moral izkazati najmanj to, da zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, velike gospodarske družbe pa še, da bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe. Z izjemo fizičnih oseb bodo morali kreditojemalci izkazati tudi to, da imajo poravnane prispevke, davke in druge dajatve. Poenostavitve so predvidene za primer, če kreditojemalec opravlja dejavnost, ki jo je vlada ali občina začasno prepovedala. Za določene subjekte je pogoj tudi predpisana vsebina opisa poslovnega položaja in načrtov za vzpostavitev likvidnosti. Odobren moratorij bo po drugi strani banka lahko prekinila ali skrajšala obdobje odloga, če kreditojemalec ne bi redno (mesečno) poročal, če bi ocenila, da je prekinite ali skrajšanje obdobja odloga upravičena ali če bi ugotovila, da je kreditojemalec navajal lažne podatke.
ZIUOPOK določa visoke globe za banke (v razponu med 80.000 EUR in 250.000 EUR), člane uprave in odgovorne osebe banke, če kljub utemeljeni vlogi ne bi odobrile odloga. Banke ne bodo sankcionirane, če bi denimo v aneksu h kreditni pogodbi spremenile višino obroka, kakor tudi ne, če bi brez utemeljenega razloga prekinile ali skrajšale obdobje že odobrenega moratorija. Visoke globe so predpisane tudi za kreditojemalce, če navedejo neresnične podatke (v razponu med 400 EUR do 250.000 EUR).
ZIUOPOK še ni objavljen in ne velja. Ko bo začel veljati, bodo kreditojemalci lažje premostili kreditne obveznosti zaradi likvidnostnih težav. Pri tem poudarjamo, da bo treba posebno pozornost nameniti izpolnjevanju pogojev, vlogi na banko in tudi aneksu h kreditni pogodbi.
Naraščanje števila okužb s koronavirusom (COVID-19) in pandemija posega praktično na vsa področja delovanja sodobne družbe. Evropska komisija je z namenom okrepitve javnozdravstvenega sistema in ublažitve socialno-ekonomskih učinkov pandemije v EU zadolžila osem evropskih komisarjev za uskladitev skupnega odziva, ki zajema naslednje sklope ukrepov:
Upoštevaje obvestilo o usklajenem gospodarskem odzivu Evropske komisije so najbolj prizadeti sektorji zdravstva, turizma, prometa, zlasti letalska industrija. Ekonomski odziv bi moral biti pogumen in usklajen z namenom, med drugim zagotoviti, da bodo delavci v Evropi (vključno s samozaposlenimi) zaščiteni pred izgubo dohodkov in da bodo najbolj prizadeta podjetja (zlasti mala in srednje velika podjetja) in sektorji imeli potrebno podporo in finančno likvidnost. Med ukrepi izpostavljamo:
Prizadevanja Evropske komisije za ublažitev pandemije koronavirusa bodo lahko podjetjem (predvsem malim in srednje velikimi podjetjem) pomagala ublažiti posledice izbruha virusa v EU. Predlagamo, da se sproti in pravočasno seznanjajo z ukrepi Evropske komisije, pri tem pa je posebno pozornost treba posvetiti koriščenju državnih pomoči.
Zaradi hitrosti širjenja okužb s koronavirusom in njegovih posledic so svoje poslovanje že prilagodili tudi državni organi in notarji.
Delo sodišč in upravnih organov
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je dne 13. 3. 2020 izdal odredbo o posebnih ukrepih, skladno s katero vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, ki so navedene v 83. členu Zakona o sodiščih. Razen v teh nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi, pri čemer bodo omenjena odredba in na njeni podlagi določeni drugi ukrepi trajali do javno objavljenega preklica, vendar najdlje do 16. 5. 2020.
Ob tem velja poudariti, da omenjena odredba vpliva samo na procesne roke (npr. rok za vložitev odgovora na tožbo in pripravljalnih vlog, rok za vložitev pravnega sredstva, itd., a zgolj v nenujnih zadevah), ne pa tudi na materialne roke (npr. rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti, tožbe zaradi nezakonitosti odpovedi delovnega razmerja, tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe, zasebne tožbe, itd.). Slednji (zaenkrat) tečejo normalno, vendar pa obstaja možnost, da se bo v prihodnjih dneh spremenilo tudi to. V obravnavi je namreč predlog interventnega zakona, ki naslavlja problematiko odzivanja pravosodja in organov upravnega poslovanja na širjenje koronavirusa (Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)), ki predvideva zadržanje teka vseh rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom.
Odredba predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije velja le za sodne in ne tudi za upravne postopke. Roki v slednjih tako zaenkrat normalno tečejo naprej. Tudi to pa se utegne spremeniti z Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). Besedilo predloga zakona namreč predvideva tudi zadržanje teka vseh rokov v upravnih zadevah za opravljanje procesnih dejanj strank, za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ter rokov za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in izdajanje upravnih aktov, ter podaljšanje rokov za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja ukrepov po tem zakonu.
Delo notarjev
Z namenom preprečitve širjenja okužbe z novim virusom so svoje poslovanje prilagodili tudi notarji. Notarska zbornica na svoji spletni strani javno naproša stranke, da z notarskimi pisarnami komunicirajo preko elektronske pošte ali telefona ter tako pridobijo vse predhodne informacije, povezane z notarsko storitvijo, ki jo želijo opraviti oziroma pripravo dokumentov, ki jih potrebujejo, ter da se na enak način dogovorijo tudi za termin osebnega obiska v notarski pisarni, vendar le, če je ta nujen.
Tudi to se utegne v prihodnjih dneh zaostriti. Besedilo predloga Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) namreč daje pooblastilo predsedniku Notarske zbornice Slovenije, da sprejme začasne ukrepe, ki bodo lahko ustrezno omejili ali določili drugačen način izvajanja uradnih ur za sprejemanje strank. Ne glede na to pa predsednik Notarske zbornice Slovenije ne bo mogel sprejeti ukrepa popolnega zaprtja notarske pisarne. Ta ukrep bo – če bo interventni zakon sprejet – lahko sprejel le minister, pristojen za pravosodje, in sicer na predlog Notarske zbornice Slovenije.
Izbruh koronavirusa ne vpliva le na vsakdanje življenje, mogoče je pričakovati, da bo tako ali drugače vplival tudi na pogodbena razmerja. V nadaljevanju zato predstavljamo nekatere pravne institute, ki bi v posameznem primeru lahko prišli v poštev.
Številne pogodbe vsebujejo t.i. Material Adverse Change (tj. bistvena negativna sprememba) oziroma MAC klavzule, ki stranki omogočajo, da odstopi od pogodbe, če nastopijo okoliščine, ki bistveno negativno vplivajo na predmet pogodbe.
Če je dogovorjeno, da bo najprej ena stranka izpolnila svojo obveznost, po sklenitvi pogodbe pa se premoženjske razmere druge stranke toliko poslabšajo, da je negotovo, ali bo ona mogla izpolniti svojo, ali je to negotovo iz drugih resnih razlogov, lahko stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloži njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila.
Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.
Če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke; če pa je ta že izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vračanju tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno. Če je delna nemožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, lahko druga stranka odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti.
Dolžnik je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
Uporaba posameznega instituta je seveda odvisna od okoliščin konkretnega primera, pa tudi nadaljnjega razvoja dogodkov zaradi koronavirusa.
Jasno je, da bo imelo širjenje virusa SARS-CoV-2 (COVID-19) posledice svetovnih razsežnosti. Veliko izzivov se že sedaj pojavlja na pravnem področju in je v pripravi kar nekaj interventnih zakonov. V nadaljevanju predstavljamo možnosti delodajalcev in delavcev v teh izrednih razmerah na podlagi obstoječe zakonodaje in kakšne rešitve lahko pričakujemo s sprejetjem Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače.
Delodajalec lahko na podlagi 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) enostransko odredi opravljanje dela na domu zaradi izjemnih okoliščin. V tem primeru mora delodajalec delo na domu odrediti pisno in se z odredbo opredeliti do razloga, vrste dela, delovnega časa, dosegljivosti delavca, zagotavljanja delovnih sredstev, ipd. Prav tako mora delodajalec o opravljanju dela na domu takoj, ko je to mogoče, obvestiti Inšpektorat RS za delo ter zagotavljati varne in zdrave razmere za delo v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1.
Delavci straši, ki zaradi zaprtja vrtcev in osnovnih šol, zaradi varstva otroka dela ne morejo opravljati, narava dela pa ne omogoča dela na domu, lahko uveljavljajo pravico do odsotnosti zaradi višje sile. V teh primerih ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). Višjo silo predstavljajo tudi primeri, ko delavec na delo ne pride zaradi prepovedi javnega prevoza in drugega prevoza na delo nima oziroma če delavec na delo ne pride zaradi zaprtja mej. Delavec naj v teh primerih delodajalca obvesti o vseh pomembnih okoliščinah odsotnosti.
V primerih, ko je delavec zdrav in ostane v karanteni z odločbo ministra za zdravje, svojega dela pa ne more opravljati na domu, je delavec upravičen do nadomestila v višini 80% plače, ki gre v breme države.
Zboleli in potrjeno okuženi delavec je upravičen do 90% bolniškega nadomestila prvih 90 dni, nato pa do 100% nadomestila, ki gre od prvega dne v breme ZZZS.
Nadalje delodajalec lahko za čas nezagotavljanja dela delavcem delavca napoti na začasno čakanje na delo doma. Določbe 138. člena ZDR-1 to možnost dopuščajo, če delodajalec delavcu dela ne more zagotavljati iz poslovnega razloga, če začasno prenehanje potreb po delu delavca traja šest mesecev ali manj v posameznem koledarskem letu in če je odreditev ukrepa namenjena ohranitvi delavčeve zaposlitve. Odreditev začasnega čakanja na delo doma mora biti v pisni obliki in jo delodajalec lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% od osnove (138. člen ZDR-1).
V primeru, da pri delodajalcu nastopijo poslovni razlogi za redno odpoved, tj. prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, lahko delodajalec v skladu z določbami ZDR-1 delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru mora delodajalec upoštevati odpovedni rok in pravico do odpravnine delavca.
Če delodajalec ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov v roku 30 dni postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev, mora delodajalec skladno z določbami ZDR-1 izdelati program razreševanja presežnih delavcev. V tem primeru je delodajalec dolžan sodelovati s sindikati in zavodom za zaposlovanje, pri pripravi programa presežnih delavcev pa upoštevati zakonsko določene kriterije.
Predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače je namenjen ohranitvi delovnih mest v zvezi s posledicami virusa in ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic virusa.
Višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače s strani Republike Slovenije znaša 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela (trenutno 892,50 EUR bruto).
Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce, ki:
Delodajalec pisno obvesti delavca o napotitvi na začasno čakanje na delo in v obvestilu določi predvsem čas začasnega čakanja na delo (največ 3 mesece), možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače v višini 80 % od njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev.
Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače iz razloga čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece. V času prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače pa ima delodajalec določene dolžnosti, kot so izplačevanje nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, prepoved začetka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov, prepoved odrejanja nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo, obveščanje zavoda o vseh pomembnih spremembah. V primeru kršitev mora namreč delodajalec prejeta sredstva v vrniti, obenem pa stori prekršek, za katerega je predvidena globa v višini od 3.000 do 20.000 EUR.
Opozarjamo, da se vsebina predstavljenega predloga Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače do njegovega sprejetja lahko še spremeni, o čemer vas bomo sproti obveščali.
Zaradi pandemije in epidemije koronavirusa (virus SARS-CoV-2) Državni zbor v nujnem postopku obravnava sveženj predlogov interventnih zakonov, vključno s predlogom Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP). Zakon je pomemben tako za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kakor tudi pravne osebe, torej za vse zavezance za dohodnino in za davek od dohodkov pravnih oseb. Predvideva zamik rokov za izpolnjevanje davčnih obveznosti, s spremembami odloženega in obročnega plačevanja davkov pa bo država poskušala olajšati subjektom premostitev likvidnostnih težav zaradi koronavirusa.
Interventni zakon v bistvenem predvideva podaljšanje roka za predložitev davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2019. Namesto 31. 3. 2020 bo to treba storiti najpozneje do 31. 5. 2020. Tudi rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za tekoče leto se spreminja na 31. 5. 2020, in sicer tako za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kot tudi za pravne osebe. Efektivno se torej zamika poračun davka. Ker se zavarovalna osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določi na podlagi zadnjega davčnega obračuna (najpozneje za mesec april), interventni zakon prestavlja rok za določitev nove zavarovalne osnove na junij 2020. Informativne izračune dohodnine bo FURS sestavil do 30. 6. 2020, davčni zavezanec rezident, ki izračuna dohodnine ne bi prejel do 15. 7. 2020, pa bo moral vložiti napoved za odmero dohodnine do 31. 8. 2020.
Po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) lahko FURS sicer že sedaj dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev v primeru trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov, vendar le, če bi odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev že nastale hujše gospodarske škode davčnemu zavezancu. Ob nespremenjenih obdobjih trajanja teh ukrepov interventni zakon med razloge za odlog in obročno plačilo davčnih obveznosti uvršča izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19, kar bo bistveno olajšalo in poenostavilo izpolnjevanje pogojev. Ukrepa bosta (v nasprotju z veljavnim ZDavP-2) veljala tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj. Rok za odločanje o odlogu zakon skrajšuje iz 30 na 8 dni. Če bi davčni zavezanec denimo zamudil s plačilom obroka v obdobju veljavnosti interventnega zakona, bodo zapadli v plačilo vsi zapadli, a ne plačani obroki, šele tri mesece po prenehanju veljavnosti ZIUJP. Za čas odloga in obročnega plačila se ne ne bodo obračunavale obresti.
Nadalje bodo vsi zavezanci, ki bi sicer predložili letna poročila na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) do 31. 3. 2020, morali v letu 2020 predložiti letna poročila najpozneje do 31. 5. 2020. Podaljšanje roka velja za vse zavezance, ki so do 31. 3. 2020 dolžni posredovati letna poročila AJPES, torej zlasti gospodarske družbe in podjetnike.
Poudarjamo, da ZIUJP še ni sprejet in ne velja, prav tako se vsebina interventnega zakona lahko razlikuje od besedila predloga. Kljub temu je podjetjem v interesu, da se pravočasno seznanijo z njegovo vsebino. Zlasti možnost poenostavljenega odloga oziroma obročnega plačevanja davkov lahko za podjetja predstavljata pomembna ukrepa, kako iz zaostrenih gospodarskih razmer in likvidnostnih težav izidejo poslovno uspešno. Vlogo je treba ustrezno obrazložiti in priložiti potrebne dokaze.
S pojavom Koronavirusa COVID-19 se je pojavila potreba po delu od doma in odrejanju dela od doma v primeru izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delo od doma delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ko so izven delovnih prostorov delodajalca. Na splošno velja, da se delodajalec in delavec za delo na domu dogovorita s pogodbo o zaposlitvi, in sicer za celotno trajanje delovnega časa ali le del delovnega časa. Obveznosti delodajalca pri urejanju takšne oblike dela so sprejem ustreznega Pravilnika o delu od doma, s katerim natančno določi pogoje za opravljanje dela od doma (število dni, način poročanja o delu, delovni čas,…), obvestilo inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu in zagotavljanje varnih pogojev za delo na domu v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).
Poleg tega ZDR-1 omogoča tudi enostransko odrejanje opravljanja dela na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko kraj opravljanja dela, določen s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremeni tudi brez soglasja delavca. Obveznost opravljanja dela od doma torej lahko traja le začasno, dokler trajajo izjemne okoliščine in je sprememba kraja opravljanja dela nujna in potrebna. Tudi v tem primeru pa je delodajalec dolžan urediti vprašanja primernosti delovnega mesta, delovnega čas, zagotavljanja delovnih sredstev, varstva poslovnih skrivnosti ipd. Prav tako mora delodajalec o opravljanju dela na domu takoj, ko je to mogoče, obvestiti inšpektorat za delo ter zagotavljati varne in zdrave razmere za delo v skladu z ZVZD-1.
Delodajalec naj svoje obveznosti pri opravljanju dela od doma izpolni pravočasno, saj zakon v primeru kršitev predpisuje različne globe.
Državni zbor Republike Slovenije je na včerajšnji seji sprejel novelo Stvarnopravnega zakonika. Šele druga novela od sprejetja zakona pred skoraj 18 leti prinaša številne novosti, ki so rezultat že dalj časa trajajočih razprav v strokovni javnosti. Glavne med njimi so zlasti:
Spremembe predstavljajo dobrodošlo osvežitev enega starejših sistemskih zakonov v našem pravnem redu, ki tako kljub ohranjanju svojih temeljev ostaja v koraku s časom.
Verjetno ni nikogar, ki danes ne bi vedel za koronavirus. Preventivni ukrep je jasen: osebe, ki so se v zadnjih nekaj tednih zadrževale v predelih žarišč, naj naslednjih 14 dni ostanejo doma ne glede na svoje počutje. Takšna navodila je primeroma svojim zaposlenim dala Univerza v Ljubljani, študente pa pomirila, da bodo v primeru izostanka od vsebin z obvezno udeležbo to lahko nadomestili in zaradi te samoomejitve ne bodo trpeli negativnih posledic. Kako pa je s preostalimi zaposlenimi?
Zaposleni, ki se po odredbi zdravnika znajde v karanteni, je na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju upravičen do bolniškega nadomestila v višini 90 odstotkov osnove, ki gre v breme ZZZS. V primeru razglasitve izrednih razmer bo del financiranja prevzela tudi država.
V skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih mora izredne razmere v primeru epidemije razglasiti minister za zdravje, do česar pri nas (še) ni prišlo. Ministrstvo za delo naj bi v kratkem posredovalo konkretnejše smernice glede postopanja delodajalcev v zvezi z zaposlenimi, ki se odločijo za prostovoljno karanteno.
Na današnji dan v Sloveniji ni potrjenega primera okužbe s koronavirusom, se je pa le-ta pojavil ob meji s Slovenijo, in sicer v Gorici, Trstu in Vidmu.
Ponosni smo, da je vodnik Chambers Global za leto 2020 nagradil Odvetniško družbo Sibinčič Križanec kot Recognised Practitioner na področju gospodarskega in korporacijskega prava.
Prav tako je naš Managing partner Jan Sibinčič med odvetniki uvrščen kot Up and Coming Lawyer.
Hvaležni smo vsem, ki so sodelovali v tej raziskavi in nam dali priložnost, da se uvrstimo med priznane odvetniške pisarne. Skozi prizadevanje za odličnost se bomo potrudili, da vam zagotovimo kakovostne pravne storitve še naprej.
Več o tem na uradni spletni strani Chambers and Partners.
Državni zbor obravnava dopolnjen predlog novele Zakona o industrijski lastnini. Namen novele ZIL-1 je harmonizacija z določbami Direktive (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami. Zaradi soobstoja nacionalnih znamk v državah članicah Evropske unije in znamke Evropske unije je uravnoteženje pravil ključnega pomena.
Za imetnike znamk in osebe, ki želijo registrirati znamke, so pomembne predvsem naslednje novosti:
V primeru sprejema bo novela ZIL-1 omogočila registracijo modernejših znamk. Hkrati bo oseba, ki želi registrirati svoj znak kot znamko, morala biti previdnejša, da pri tem ne bi kršila novih absolutnih (ali relativnih) razlogov za zavrnitev. V poslovanju gospodarskih subjektov bodo še posebej pomembne spremembe glede razpolaganja z znamkami. Imetnikom znamk in osebam, ki to želijo postati, bo tako v treba posvetiti večjo skrbnost pred registracijo znamke, hkrati pa bodo lahko izkoristili izboljšano pravno varstvo registriranih znamk in razpolaganja z njimi.
Združeno kraljestvo je z 31. 1. 2020 po 47 letih zapustilo Evropsko unijo, čeprav se bo še 11 mesecev zdelo, kot da to ni res. Pa je. Nastopilo je namreč zgolj 11-mesečno prehodno obdobje, v katerem državljani in podjetja posledic izstopa še ne bodo občutili, verjetno v upanju, da bodo med drugimi politiko »brez carin« ohranili tudi v bodoče. Pa bo res tako? Bruselj in London morata dogovor o prihodnjih odnosih skleniti do 31. decembra, kar pa se glede na dolžino preteklih pogajanj med EU in ostalimi državami glede trgovinskih sporazumov, zdi kot misija nemogoče. Po pregledu vseh posledic izstopa, se torej zdi, kot da je Združeno kraljestvo storilo veliko napako, s tem ko se je odločilo za izstop.
Pa vendar tudi EU ne bo nič na boljšem – namreč iz EU tako izhaja ena največjih neto plačnic, zaradi česar bo v letnem proračunu EUR nastala od 12- do 14-milijardna luknja, ki jo bomo mogle pokriti preostale članice. Verjetno pa te razlike ne bodo občutili v naslednjih letih, saj mora Združeno kraljestvo poravnati ločitveni račun, ki naj bi po izračunih britanskega medija znašal približno 35 milijard evrov.
In torej, kdo je naslednji za izstop/vstop?
Zavezancem za dohodnino se davčna osnova lahko zmanjša za posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Vzdrževani družinski člani so brez omejitev otroci do 18. leta starosti, vsi ostali (npr. otroci starejši od 18 let, zakonski partnerji) pa morajo izpolnjevati posebne pogoje, določene v zakonu. Vzdrževane družinske člane lahko zavezanci za dohodnino uveljavljajo pri izračunu akontacije dohodnine (na mesečni ravni) ali pri informativnem izračunu dohodnine (na letni ravni).
Če se zavezanec odloči, da bo vzdrževane družinske člane uveljavljal med letom pri izračunu akontacije dohodnine, mora svojemu delodajalcu dostaviti izpolnjen obrazec »Obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine«.
Zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajšave, mora najkasneje do 5. februarja vložiti vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine. Vloga se lahko vloži preko mobilne aplikacije eDavki, elektronsko preko sistema eDavki, osebno ali po pošti na pristojni finančni urad.
S februarjem 2020 se uvaja obvezna uporaba elektronskega bolniškega lista, ki predstavlja pomembno novost za delodajalce in njihove zaposlene. Od 1. 2. 2020 dalje zaposlenim tako ne bo treba več dostavljati bolniškega lista v papirni obliki, saj bodo delodajalci dolžni prevzemati elektronske bolniške liste.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: »ZZZS«) je v sodelovanju z izvajalci zdravstvenih storitev s 1. 1. 2020 uvedel elektronsko izdajanje bolniških listov. Do vključno 31. 1. 2020 lahko izvajalci zdravstvenih storitev zavarovancem (delavcem) izdajo bolniški list tudi še v papirni obliki, medtem ko je od vključno 1. 2. 2020 dalje izdaja papirnega bolniškega lista predvidena le še za nekatere izjemne primere. Delodajalci bodo namreč morali za svoje zaposlene obvezno prevzemati elektronske bolniške liste prek sistema SPOT, ki ga upravlja Ministrstvo za javno upravo, in sicer za vse začasne zadržanosti od dela od 1. 2. 2020 dalje, in ne bodo več mogli zahtevati od zaposlenih, da jim bolniški list dostavijo v papirni obliki. Izjema velja le za tiste zavarovance, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije; tem bo osebni zdravnik še naprej izstavljal bolniški list v papirni obliki. Do izdanih elektronskih bolniških listov lahko dostopajo tudi zavarovanci (delavci), in sicer na spletnem portalu ZZZS, s kvalificiranim digitalnim potrdilom.
Zaradi uvedbe obvezne uporabe elektronskih bolniških listov morajo poslovni subjekti – delodajalci pravočasno urediti novo pooblastilo, s katerim pooblaščajo osebo, ki bo lahko dostopala do bolniških listov njihovih zaposlenih prek sistema SPOT.
Z novim letom je v veljavo stopila pokojninska novela, ki v pokojninski sistem prinaša številne pozitivne spremembe. Medtem ko se je prejšnja novica dotaknila poglavitnega cilja novele, ki predstavlja zvišanje oziroma nagrado delovne aktivnosti med starejšimi delavci, pa v nadaljevanju predstavljamo še nekaj zanimivosti.
Kot navaja že prejšnja ureditev, se oseba lahko upokoji pri starosti 65 let, če ima najmanj 15 let zavarovalne dobe, oziroma pri starosti 60 let, če ima najmanj 40 let pokojninske dobe. Starostna meja pa se lahko za zavarovanca zniža zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka (v prvem letu otrokove starosti), služenja obveznega vojaškega roka in zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti.
Pogojev za predčasno pokojnino pa prihod leta 2020 in s tem pokojninska novela ne spreminja, kar pomeni, da mora oseba dopolniti 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe. Dobro sprejeto spremembo pa predstavlja višji odmerni odstotek, ki bo za 40 let pokojninske dobe za ženske znašal 63,5 odstotka pokojninske osnove, pri moških pa se bo v šestletnem obdobju postopno povečeval, dokler ne bo izenačen z odmernim odstotkom za ženske.
Pozitivno novost predstavlja tudi možnost, da se pokojnina za vsakega otroka poviša za 1,36 odstotka, vendar največ za tri otroke, pri čemer je obvezen pogoj, da se oseba, ki navedeno možnost uveljavlja, ne upokoji predčasno.
Za konec pa še zanimivost: po svetu je trenutno upokojitev najbolj ugodna za Avstrijce, Italijane, Luksemburžane, Portugalce in Turke – pokojnine so v povprečju le za desetino nižje od njihovih plač. Najmanj pa se upokojitve veselijo Britanci, Mehičani in Litvanci, saj njihove pokojnine v povprečju znašajo tretjino njihovih prejemkov.
Z novim letom je v veljavo stopila pokojninska novela, ki v pokojninski sistem prinaša številne pozitivne spremembe. Eden izmed poglavitnih ciljev novele je z ugodnimi ukrepi zvišati delovno aktivnost starejših delavcev, oz. le-to ustrezno nagraditi. Ukrepe v zvezi z zasledovanjem navedenega cilja, predstavljamo v nadaljevanju.
Najbolj viden in v medijih največkrat omenjen ukrep za nagrado delovne aktivnosti je ta, da se v primeru izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev dodatna tri leta zaposlitve vrednotijo v višini treh odstotkov letno (oz. polovica leta po 1,5 odstotka).
Z novelo vzpostavljena tudi prilagojena ureditev pri možnosti za kombiniranje statusa delovne aktivnosti s statusom upokojenca, in sicer s spremembo ureditve glede prejemanja delne pokojnine ob hkratnem podaljševanju delovne aktivnosti v polnem obsegu. Osebe, vključene v obvezno zavarovanje za polni delovni čas, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, bodo lahko podale zahtevo za izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine. Ta del se jim bo lahko izplačeval tri leta, potem pa bo izplačilo padlo na 20 odstotkov.
V zvezi z zgornjim ukrepom pa je potrebno poudariti, da osebe, ki izpolnjujejo pogoje za predčasno upokojitev, do izplačila dela pokojnine ne bodo več upravičene. Izjemo od navedenega predstavljajo le tisti zavarovanci, ki del pokojnine prejemajo v skladu z veljavno zakonodajo, ki zanje predvideva posebno prehodno ureditev.
Zdajšnjim prejemnikom 20 odstotkov starostne pokojnine, ki se odločijo nadaljevati z delom, bo pokojninski zavod po uradni dolžnosti preračunal del starostne pokojnine na 40 odstotkov. Dodatna zadolžitev zavoda je, da preveri, ali prejemniki delne predčasne pokojnine izpolnjujejo pogoje za odmero pokojnine v višini 40 odstotkov starostne pokojnine, in v skladu z ugotovitvijo izda ustrezno odločbo.
V primerjavi s prejšnjimi ureditvami pa popolno novost predstavlja ureditev, ki poleg polne vključitve v zavarovanje spodbuja tudi vključitev v obvezno zavarovanje za krajši delovni oz. zavarovalni čas (najmanj štiri ure dnevno oz. 20 ur tedensko). Takšen posameznik bo poleg delne pokojnine oziroma sorazmernega dela pokojnine upravičen tudi do izplačila sorazmernega dela 40 odstotne starostne pokojnine.
V sredini leta 2019 je začela veljati Direktiva (EU) 2019/790 o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki je spremenila direktivi o pravnem varstvu baz podatkov in o avtorskih pravicah v informacijski družbi. Ena izmed sprememb je sporna določba, ki ponudnikom storitev deljenja vsebin na spletu nalaga obveznosti glede varovanih vsebin, ki jih na strežnik naložijo uporabniki.
V skladu z direktivo bodo tako ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in ponujajo z namenom ustvarjanja dobička večjo količino avtorsko varovanih del, naloženo s strani uporabnikov, morali imeti dovoljenje imetnikov pravic. Spletni ponudniki se tako ne bodo mogli več zanašati na postopek prijave in odstranjevanja nezakonitih vsebin (notice and take down), ki jih je do sedaj v okviru izjeme »gostiteljstva« razbremenil odgovornosti. Odslej si bodo morali prizadevati pridobiti dovoljenje oziroma zagotoviti nerazpoložljivost specifičnih del ter v vsakem primeru hitro odstraniti s svojih spletnih mest ali onemogočiti dostop do varovanih del ter preprečiti prihodnje kršitve. Na spletu bodo morali zagotoviti tudi učinkovit in hiter postopek za pritožbe in povrnitev škode.
Nedvomno je v interesu ponudnikom spletnih storitev, ki gostijo veliko količino vsebin uporabnikov, pravočasno implementirati tehnične rešitve za preverjanje kršitev in urediti licenciranje s spremembo splošnih pogojev. Direktivo mora Republika Slovenija implementirati v nacionalno zakonodajo sicer šele leta 2021. Kljub temu obveznosti ne veljajo v celoti za vse ponudnike oziroma je deljenje vsebin v določene namene dopustno. Zato je najmanj, kar bi spletni gostitelji morali storiti že sedaj, če želijo pravočasno prilagoditi svoje poslovenja, to, da preverijo ali jih nova pravila varstva avtorskih pravic na enotnem digitalnem trgu zavezujejo ali ne.
Del plače za poslovno uspešnost oziroma božičnica ali trinajsta plača se za davčne namene obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja. Ne glede na to, ali gre za del plače za poslovno uspešnost ali za drugo vrsto plačil, je treba od tako izplačanih bonusov obračunati in plačati prispevke za socialno varnost, v določenem primeru pa tudi dohodnino. Pri izplačilu nagrade za poslovno uspešnost do višine 100% povprečne bruto plače v državi ni treba plačati dohodnine, temveč zgolj prispevke. Če delodajalec izplača višji znesek, bo ta obdavčen, a le tisti del, ki presega znesek povprečne mesečne bruto plače.
Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki so izplačana zgolj enkrat v koledarskem letu. Če je delodajalec januarja izplačal nagrado za poslovno uspešnost brez dohodnine, te davčne ugodnosti ne more več izkoristiti do januarja prihodnje leto.
Vsi delavci pri delodajalcu morajo imeti pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost, pri čemer se pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določi v splošnem aktu delodajalca, ali v kolektivni pogodbi oziroma drugem aktu na podlagi takšne kolektivne pogodbe.
Pri tem se šteje, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce.
Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvrševanje Zakona o javnem naročanju v delu, v katerem ta določa naročnikovo obveznost izključitve gospodarskih subjektov z dvema pravnomočnima prekrškoma s področja delovne zakonodaje iz posameznega postopka javnega naročanja.
Do končne odločitve Ustavnega sodišča lahko gospodarski subjekt tudi v tem položaju naročniku predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost in tako kljub obstoju razlogov za izključitev sodeluje v posameznem postopku javnega naročanja. Za zadostne ukrepe šteje plačilo ali zaveza plačati nadomestilo za vso škodo, povzročeno s kršitvami, aktivno sodelovanje s preiskovalnimi organi za celotno razjasnitev dejstev in okoliščin ter sprejetje konkretnih tehničnih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov, ustreznih za preprečitev nadaljnjih kršitev.
Pri ocenjevanju ukrepov, ki jih sprejme gospodarski subjekt, bo naročnik upošteval resnost in posebne okoliščine kršitve. Če bo ocenil, da dokazi, ki jih je predložil gospodarski subjekt, zadoščajo, gospodarskega subjekta ne bo izključil iz postopka javnega naročanja, v nasprotnem primeru pa bo gospodarskemu subjektu poslal utemeljitev svoje odločitve.
V zadnjem obdobju se je v medijih in v vsakdanjem življenju spet vse bolj pogosto začela uporabljati beseda »recesija«, skupaj z njo pa strah pred ponovnim ohlajanjem gospodarstva. Posledično je bil omenjen stran pomemben dejavnik pri odločitvi, ali denar vlagati ali ne.
Najnovejši podatki pa vendarle kažejo, da je strah pretiran, če ne celo odveč. Ameriški delniški indeksi namreč dosegajo rekorde, ključna novica za to je bila, da sta ZDA in Kitajska tik pred sklenitvijo prve faze trgovinskega sporazuma, saj naj bi se obe strinjali, da je carine, uvedene v zadnjem letu in pol, potrebno ukiniti. Bloomberg tako ocenjuje, da je verjetnost za recesijo v zadnjih 12 mesecih zgolj še 26 odstotna.
Zatorej naj vas strah pred ponovno recesijo ne omejuje in naj vam ne preprečuje uspešnih poslovnih zgodb. Vsekakor pa vam pred kakršnimkoli vlaganjem svetujemo obisk strokovnjaka, da bo možnost tveganj (četudi ob morebitni recesiji) čim manjša, možnost uspeha pa čim večja.
Slovenija ponuja dobro okolje za naložbe in razvoj podjetij, in ker je v Sloveniji veliko investicijskih priložnosti, smo na podlagi javno dostopnih informacij zbrali nekaj najbolj privlačnih.
Predstavitev investicijskih priložnosti za ta mesec najdete TUKAJ.
Državni zbor RS je dne 23. 10. 2019 sprejel spremembe kar štirih davčnih zakonov: Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI) in, posledično, Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Zaradi sprememb naj bi v državni proračun priteklo manj denarja, vendar naj bi bil ta primanjkljaj nadomeščen z bolj učinkovitim pobiranjem davkov in strožjim nadzorom.
Davčna reforma razbremenjuje lestvico za odmero dohodnine, uvaja nov način vrednotenja nepremičnin, spreminja obdavčitev podjetnikov in pravnih oseb, hkrati pa uvaja občutne spremembe na področju obdavčitve kapitala, še posebej pa kapitalskega dobička, saj bodo od veljavnosti reforme dalje lastni deleži in naknadna vplačila imeli vidno strožjo obravnavo. Novost je tudi minimalna stopnja obdavčitve podjetij.
Verjetno najzanimivejši del za posameznike je vpliv davčne reforme na njihove plače, vendar so te spremembe minimalne. Za primer: zaposleni s povprečno plačo bo na leto prejel okrog 143 EUR neto več.
Ker se bliža konec leta, se pravočasno pripravite na novo davčno ureditev, ki bo stopila v veljavo s 1. 1. 2020.
Žvižgač je oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o nepravilnostih, na katere naleti v okviru svojega dela v določeni organizaciji (podjetju ali javni ustanovi). Gre za razkritje nelegalnih ali drugače neustreznih (neetičnih, nepoštenih, diskriminatornih, ipd.) aktivnosti, ki lahko škodijo javnemu interesu, na primer s povzročanjem škode za okolje, javno zdravje, varnost potrošnikov in javnih financ – posredno pa tudi zasebnim interesom. S pomočjo žvižgačev so bile v preteklosti razkrite nekatere največje nepravilnosti v delovanju različnih organizacij.
Države po svetu priznavajo učinkovitost žvižgačev pri odkrivanju nepravilnosti ter zato uvajajo pravne mehanizme za njihovo zaščito. Temu sledi tudi Evropska unija, s tem ko je 7. 10. 2019 sprejela Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.
Direktivo bodo države članice EU morale prenesti v nacionalne pravne rede v roku dveh let. Glavne novosti, ki jih prinaša Direktiva, so:
Sistem za zaščito žvižgačev lahko pomembno prispeva k razvoju zdrave poslovne kulture v vaši organizaciji – zato je ključna vzpostavitev takšnega (učinkovitega in pravno ustreznega) sistema.
Ponosni smo, da je priznani pravni vodnik IFLR 1000 tudi letos uvrstil Odvetniško družbo Sibinčič Križanec na seznam najboljših odvetniških družb za korporativno in finančno pravo v Sloveniji kot Recommended Law Firm.
Prav tako je naš managing partner Jan Sibinčič prepoznan kot Highly Regarded Lawyer na področjih kapitalskih trgov ter prevzemov in združitev.
Iskrena hvala vsem našim strankam in njihovim prispevkom tej raziskavi. Na podlagi vaših povratnih informacij se bomo trudili delati najbolje in zagotavljati kakovostne pravne storitve še naprej.
Več o razvrstitvi si lahko ogledate na uradni spletni strani IFLR 1000.
Razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki večstanovanjske stavbe je mandatno razmerje, urejeno s pogodbo o opravljanju upravniških storitev ter pravnimi predpisi, zlasti Stanovanjskim zakonom in Stvarnopravnim zakonikom. Upravnik se s pogodbo zaveže etažnim lastnikom, da bo zanje opravil določene posle, za svoj trud pa je v zameno upravičen do plačila. Upravnik tako, med drugim, upravlja z rezervnim skladom, pri čemer mesečno plačilo, ki pripada upravniku za opravljanje vseh storitev, določa pogodba o opravljanju upravniških storitev.
Upravljanje večstanovanjskih hiš preko upravnika je uredil že Stanovanjski zakon iz leta 1991, vendar je obveznost plačila v rezervni sklad uvedel šele Stvarnopravni zakonik z njegovo uveljavitvijo dne 1. 1. 2003. V praksi se je tako začelo dogajati, da so upravniki v mesečnem obračunu poleg plačila za upravniške storitve in stroške obratovanja in vzdrževanja začeli zaračunavati posebno postavko – vodenje rezervnega sklada, in sicer brez pravne podlage. Vodenje rezervnega sklada je dolžnost upravnika po zakonu in zato mora to delo opraviti, kar pa še ne pomeni, da ga lahko brez dogovora o višini tudi zaračunava. Praktično to pomeni, da etažni lastniki, ki jih zavezujejo starejše pogodbe o opravljanju upravniških storitev, sklenjene pred letom 2003, praviloma niso dolžni plačevati storitev vodenja rezervnega sklada, zato ker tedaj rezervni sklad še sploh ni obstajal.
Vsakokratni etažni lastnik lahko od upravnika zahteva vročitev kopije sklenjene pogodbe o opravljanju upravniških storitev, da preveri ali pogodba vsebuje dogovor o višini zaračunavanja storitev vodenja rezervnega sklada, ali ne. Če etažni lastnik meni, da mu upravnik neutemeljeno zaračunava vodenje sredstev rezervnega sklada v tem delu zavrne račun, po tem, ko bo upravnik vložil predlog za izvršbo in po ugovoru etažnega lastnika pa bo o zadevi odločilo sodišče v pravdnem postopku. Poleg tega lahko etažni lastniki z večino več kot 50 odstotkov odpovejo pogodbo upravniku in sklenejo pogodbo z novim. Pomemben korektiv predstavljenim pravnim sredstvom bi v bodoče lahko predstavljalo varstvo predvideno v Zakonu o kolektivnih tožbah.
Pri spletnem nakupovanju (vključno z nakupi na daljavo z naročilom danim po telefonu ali preko maila) ima potrošnik na voljo 14 dni, da brez obrazložitve odstopi od prodajne pogodbe. Vendar pa 14-dnevno obdobje za »premislek« ne velja za določene nakupe, kot so primeroma dobava blaga, ki je hitro pokvarljivo ali mu hitro preteče rok uporabe, dobava zapečatenih avdio- ali videoposnetkov in računalniških programov, če potrošnik po dostavi odpre varnostni pečat, dobava blaga, ki je izdelano po natančnih navodilih potrošnika, hotelske rezervacije, najem vozila, koncertne vstopnice in druge storitve za prosti čas (če se trgovec zaveže obveznost izpolniti ob točno določenem času ali v točno določenem roku) itd.
Z namenom obvestitve odstopa od pogodbe lahko potrošnik uporabi poseben vzorčni odstopni obrazec (če je na voljo) ali da katerokoli drugo nedvoumno izjavo, v kateri navede svojo odločitev o odstopu od pogodbe. Potrošnik mora blago vrniti ali izročiti trgovcu nemudoma, vsekakor najpozneje v 14 dneh od dneva, ko je trgovca obvestil o svoji odločitvi, da odstopa od pogodbe, razen če trgovec ponudi, da bo vrnjeno blago prevzel sam. Pri tem potrošnik krije samo neposredne stroške vračila blaga, razen če se trgovec strinja, da jih bo kril sam, ali če trgovec potrošnika predhodno ni obvestil, da te stroške krije potrošnik. V primeru odstopa od pogodbe je trgovec dolžan najpozneje v 14 dneh po prejemu obvestila o potrošnikovem odstopu vrniti vsa prejeta plačila z enakim plačilnim sredstvom, kot ga je uporabil potrošnik, razen če se je potrošnik izrecno strinjal z uporabo drugega plačilnega sredstva pod pogojem, da potrošnik zaradi tega ne nosi nobenih stroškov.
Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: »SPS«) je v začetku meseca objavil dva javna razpisa, namenjena inovativnim podjetjem v začetnih fazah razvoja, ki težko dostopajo do financiranja preko komercialnih bank oziroma drugih klasičnih oblik financiranja: javni razpis z oznako SK75 2019 – Konvertibilno posojilo za zagon inovativnih podjetij v višini 75.000 EUR (v nadaljevanju: »razpis SK75 2019«) ter javni razpis z oznako SI-SK 2019 – So-investiranje z zasebnimi investitorji (v nadaljevanju: »razpis SI-SK 2019«).
V okviru razpisa SK75 2019 lahko mlada inovativna podjetja pridobijo kvazi – lastniško financiranje v višini 75.000 EUR, pri čemer višina razpoložljivih sredstev znaša 750.000,00 EUR, medtem ko v sklopu razpisa SI-SK 2019 SPS skupaj neodvisnim zasebnim investitorjem investira oz. zagotavlja lastniško financiranje v višini od 100.000,00 EUR do 600.000,00 EUR (višina sredstev, ki jih lahko pridobi posamezno podjetje je odvisna od višine zasebne investicije), skupni razpoložljivi znesek pa znaša 1.250.000,00 EUR.
Rok za predložitev vlog SPS za razpis SK75 2019 je do vključno 27. 9. 2019, rok za predložitev vlog SPS za razpis SI-SK 2019 pa je v letu 2019 in 2020 več, in sicer 31.8.2019, 30.9.2019, 31.12.2019, 31.3.2020, 30.6.2020, 30.9.2020 in 31.12.2020.
Če ste mlado inovativno podjetje in bi vas razpis zanimal, preverite pogoje razpisa in pravočasno oddajte svojo prijavo.
Sodišče Evropske unije (»SEU«) je dne 29. 7. 2019 sprejelo sodbo, s katero je potrdilo široko razlago pojma »upravljavec« v smislu zakonodaje EU o varstvu osebnih podatkov.
V obravnavanem primeru je SEU presojalo ravnanje družbe Fashion ID GmbH & Co. KG (»Fashion ID«), nemškega podjetja, ki se ukvarja s spletno prodajo oblačil, ki je na svoje spletno mesto vstavilo socialni vtičnik „všeč mi je“ socialnega omrežja Facebook (‘Facebookov gumb „všeč mi je“’). Posledica te vstavitve naj bi bila, da so bili osebni podatki obiskovalca spletnega mesta Fashion ID posredovani družbi Facebook Ireland Ltd (»Facebook Ireland«), in sicer, ne da bi bil navedeni obiskovalec s tem seznanjen ter ne glede na to, ali je član družabnega omrežja Facebook in ali je kliknil na Facebookov gumb „všeč mi je“.
SEU je v omenjeni sodbi ugotovilo, da se upravljavec spletnega mesta, kot je Fashion ID, ki na svojo spletno stran vstavi socialni vtičnik, ki brskalniku obiskovalca tega spletnega mesta omogoča, da zahteva vsebine ponudnika navedenega vtičnika in da temu ponudniku v ta namen posreduje osebne podatke obiskovalca, lahko šteje za »upravljavca«, in sicer skupaj s ponudnikom socialnega vtičnika, v konkretnem primeru Facebook Ireland, ter četudi Fashion ID kot upravljavec spletnega mesta sam nima dostopa do osebnih podatkov, ki se posredujejo Facebook Ireland kot ponudniku socialnega vtičnika. Kot je v obravnavanem primeru ugotovilo SEU, je namreč Fashion ID z vstavitvijo takega socialnega vtičnika na svoje spletno mesto odločilno vplival na zbiranje in posredovanje osebnih podatkov obiskovalcev navedenega spletnega mesta v korist Facebook Ireland, do česar ne bi prišlo, če Fashion ID navedenega vtičnika ne bi vstavil. Ob tem pa velja izpostaviti, da se po mnenju SEU upravljavec spletnega mesta, kot je Fashion ID, ne more šteti za odgovornega za postopke obdelave podatkov, ki jih izvaja Facebook Ireland po tem, ko so mu preneseni.
SEU je obenem poudarilo, da ima upravljavec spletnega mesta, kot je Fashion ID, kot (so)odgovoren za nekatere postopke obdelave podatkov obiskovalcev njegovega mesta, kot je zbiranje podatkov in njihov prenos Facebook Ireland, tudi določene obveznosti. Upravljavec spletnega mesta mora tako pridobiti (predhodno) privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ob zbiranju pa mu zagotoviti določene informacije, kot je na primer njegova identiteta in namen obdelave. Te obveznosti pa so omejene na postopke ali nize postopkov obdelave osebnih podatkov, za katere dejansko določa namene in sredstva, in sicer zbiranje in posredovanje s prenosom zadevnih podatkov.
Glede na omenjeno sodbo SEU so torej tudi upravljavci spletnih mest, ki na svoje spletno mesto vstavijo socialni vtičnik, kot je vtičnik „všeč mi je“ socialnega omrežja Facebook, zavezani k spoštovanju zakonodaje EU ter izpolnjevanju obveznosti, ki jim jo slednja nalaga.
Slovenija ponuja dobro okolje za naložbe in razvoj podjetij, in ker je v Sloveniji veliko investicijskih priložnosti, smo na podlagi javno dostopnih informacij zbrali nekaj najbolj privlačnih.
Predstavitev investicijskih priložnosti za mesec avgust najdete TUKAJ.