×
21. julija 2019 se je začela uporabljati glavnina določb nove Uredbe o prospektu, ki je bila sicer sprejeta pred dvema letoma. Nova Uredba razveljavlja dosedanjo Direktivo o prospektu ter nadomešča določbe o prospektu vsebovane v nacionalni zakonodaji (v Sloveniji v Zakonu o trgu finančnih instrumentov), s tem pa predstavlja nov mejnik pri izgradnji enotnega trga kapitala v EU.
Za izdajatelje, vlagatelje in druge udeležence kapitalskih trgov nova Uredba – ki sicer sledi zasnovi do sedaj veljavne Direktive – prinaša spremembe zlasti na naslednjih področjih:
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 19. julija v Uradnem listu RS št. 46/2019 objavilo Sklep o višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2019, ki usklajuje otroške dodatke in ostale socialne transferje. S predmetnim sklepom so se objavljeni transferji zvišali za 2,4 odstotka, v ta namen pa je v proračunu zagotovljenih okoli šest milijonov evrov.
Prihodnji mesec bodo tako vsi upravičenci do otroških dodatkov in ostalih socialnih transferjev na svoje bančne račune prejeli nekoliko višje zneske.
Kot vsako leto, se tudi letos s 15. 7. začnejo sodne počitnice, ki trajajo do 15. 8.
Navedeno pomeni, da v času sodnih počitnic, sodišče opravlja naroke samo v nujnih zadevah. Kot nujne zadeve se v smislu Zakona o sodiščih štejejo izdaja začasnih odločb, preiskovalna dejanja, nepravdne in izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok, ter preživninskih obveznostih ter še nekatere druge.
V času sodnih počitnic pa ne tečejo procesni roki in se ne vročajo sodna pisanja. Procesni roki so roki, ki so določeni za opravo procesnih dejanj. Navedeno pomeni, da v času sodnih počitnic, npr. rok za odgovor na tožbo (ki je sicer 30 dni) v tem času ne teče in se v primeru, da vam je bila tožba vročena v odgovor 8. 7. 2019, namesto 7. 8. 2019, rok za odgovor izteče šele dne 9. 9. 2019.
Vendar pozor – sodne počitnice pa ne vplivajo na tek materialnih rokov. Materialni roki so roki, ki določajo kdaj oz. do kdaj je mogoče uveljaviti kakšno pravico in so določeni v materialnem predpisu. Za materialni rok gre primeroma v sporih zaradi motenja posesti, kjer materialni predpis izrecno določa, da je sodno varstvo pred motenjem posesti mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnih zvedel za motenje in storilca. Navedeno pomeni, da v kolikor vas je nekdo pri vaši posesti motil in ste za to in za njenega storilca izvedeli 8. 7. 2019, morate tožbo vložiti najkasneje dne 7. 8. 2019.
Pazite na svoje pravice in pravočasno poiščite pomoč, da boste lahko tudi vi imeli lepe počitnice.
Z 8 julijem se je iztekla javna razprava o predlogu novele Stvarnopravnega zakonika. Predlog prinaša naslednje novosti:
V kolikor bo predlog sprejet, naj bi prilagodil veljavni Stvarnopravni zakonik skladno s potrebami sodobnega poslovnega prometa.
Dne 1. 6. 2019 je začela veljati vladna Uredba o izvajanju uredbe (EU) o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in v zvezi z maloprodajnimi cenami za regulirane komunikacije znotraj Evropske unije. Določa predvsem način reševanja sporov v zvezi z dostopom do odprtega interneta ter kazenske določbe v primeru kršitev.
Uredba je pomembna za uporabnike in za ponudnike storitev. Uporabnikom v primeru razhajanja med dejansko zmogljivostjo storitve dostopa do interneta in zmogljivostjo, navedeno v pogodbi, omogoča reševanje sporov pri operaterju in Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). Za ponudnike storitev dostopa do interneta je uredba pomembna, zato ker opozarja na njihove obveznosti glede enakega in nediskriminatornega zagotavljanja storitev dostopa do interneta ter ukrepov glede preglednosti. V vsaki pogodbi, ki vključuje storitve dostopa do interneta, so dolžni navesti obvezne informacije in jih objaviti, prav tako pa morajo vzpostaviti preproste in učinkovite postopke za obravnavanje pritožb končnih uporabnikov. Glede maloprodajnih cen za regulirane komunikacije znotraj EU denimo opozarjajo na obveznost ponudnikov, da ne smejo zaračunati cen, ki bi presegale 0,19 EUR na minuto za klice in 0,06 EUR za SMS sporočilo.
Za kršitve je ponudnik storitev lahko oglobljen največ v višini 125.000 EUR. Za ponudnike storitev dostopa do interneta in reguliranih komunikacij znotraj EU je tako izredno pomembno revidirati pogodbe in splošne pogoje ter preveriti možnosti glede zaračunavanja cen.
Ministrstvo za finance je v koalicijsko usklajevanje in javno obravnavo poslalo paket sprememb Zakona o dohodnini, Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Temeljne novosti predlaganih novel zakonov so:
Mala in srednja podjetja (MSP) predstavljajo hrbtenico evropskega gospodarstva, saj zaposlujejo dve tretjini vseh delavcev in ustvarijo skoraj 60% vse dodane vrednosti. Poleg tega zagonski MSP igrajo odločilno vlogo pri gospodarski rasti. Zato si Evropska unija že dalj časa – vse od Akta za mala podjetja iz leta 2008 dalje – izrazito prizadeva za izboljšanje poslovnega okolja v katerem delujejo MSP.
Pomemben vidik delovanja MSP je njihov dostop do virov financiranja, tako lastniškega kot dolžniškega. Medtem ko imajo velika podjetja pogosto dostop do raznolikih virov pa so MSP – zlasti zagonski MSP – pogosto zapostavljeni. Zato se zadnji zakonodajni predlog Evropske komisije osredotoča prav na ta vidik njihovega poslovanja, in sicer z olajševanjem njihovega dostopa do t.i. večstranskih sistemov trgovanja (mutilateral trading facility; MTF).
MTF-ji so platforme, ki so podobne tradicionalnim reguliranim trgom (borzam), saj zagotavljajo določene standarde glede transparentnosti poslovanja ter omogočajo hitro izvedbo transakcij – s tem pa privabljajo investitorje. Hkrati pa MFT-ji družbam, s finančnimi instrumenti katerih se na njih trguje, nalagajo manj administrativnih obveznosti.
Evropska komisija želi z omenjenim predlogom še posebej olajšati dostop zagonskim MSP do MTF-jev, ki se osredotočajo na MSP (npr. z poenostavljenimi obveznostmi glede objave prospekta) ter nasploh zmanjšati njihove administrativne obremenitve (npr. glede obveznih razkritij skladno z Uredbo o zlorabah trga).
Na ta način transparentni večstranski trgi – ki privabljajo investitorje in so bili tradicionalno rezervirani za velika podjetja – postajajo lažje dostopni (zagonskim) MSP. Medtem ko edini slovenski MTF (SI ENTER, s katerim upravlja Ljubljanska borza) še ni specializiran za zagonska podjetja, pa nekateri tuji MTF-ji to že so – nam najbližji je MTF Zagrebške borze.
Ste že razmislili o uvrstitvi na MTF, kot načinu financiranja vašega podjetja?
Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: SPS) uvaja v letu 2019 nov program spodbud malih vrednosti, t.i. vavčerje. Podjetjem bo omogočil bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih bodo krepila svojo konkurenčnost in kompetence. V petih letih bo na voljo skupno 22,5 milijona evrov.
SPS bo javne pozive za vavčerje z različnimi vsebinami objavljal postopoma. Po januarski objavi vavčerjev za sofinanciranje stroškov za pridobitev certifikatov kakovosti in za sofinanciranje stroškov s postopki za zaščito intelektualne lastnine, februarski objavi vavčerjev za pomoč pri internacionalizaciji, aprilski objavi vavčerjev, ki se nanašajo na digitalizacijo, je dne 17. 5. 2019 sledila objava vavčerjev za statusno preoblikovanje družb.
Podjetja boste lahko uveljavljala povračilo stroškov, nastalih od 1.1.2019 dalje, zato svetujemo, da si shranite vsa potrebna dokazila (izbira izvajalca, računi, potrdila o plačilu itd.). Na podlagi odobrenega vavčerja boste lahko pridobili sofinanciranje storitev v višini 60 % stroškov (med katere spadajo tudi določeni odvetniški stroški). Najvišja vrednost, ki jo lahko pridobite za posamezni vavčer, je do 10.000 EUR. Skupna višina vavčerjev, ki jih podjetje lahko koristi, pa je 30.000 EUR na leto.
Če ste torej zainteresirani za program sofinanciranja, je bistveno, da pravočasno oddate svojo vlogo, pred tem pa preverite, ali izpolnjujete pogoje skladno s programom.
Nepogojne bančne garancije oziroma bančne garancije “na prvi poziv” se uvrščajo med najvarnejše instrumente zavarovanja pred različnimi riziki pri poslovanju. Z izdajo bančne garancije prevzema banka kot garant obveznost nasproti prejemniku garancije (upravičencu), da mu bo poravnala obveznost, ki je tretja oseba ne bi poravnala ob zapadlosti. Če naročnik zahteva plačilo bančne garancije in so izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji, je garant (banka) upravičencu iz bančne garancije dolžan poravnati obveznost ne glede na temeljno pogodbeno razmerje med upravičencem in naročnikom bančne garancije. Ravno zaradi abstraktne narave in neodvisnosti od osnovnega pravnega posla pa lahko pride do najrazličnejših zlorab bančne garancije.
Sodišča bodo le redko posegla v unovčenje bančne garancije, pri čemer obstaja nekaj primerov, ko lahko naročnik bančne garancije upravičencu prepreči plačilo zneska iz bančne garancije. V skladu s slovensko sodno prakso lahko sodišča posežejo v unovčenje v primeru zlorabe bančne garancije, kadar je upravičenec ravnal zvijačno oziroma v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, in sicer z izdajo začasne odredbe, s katero se garantu (banki) prepove izplačilo upravičencu po bančni garanciji. Primeroma, na zlorabo bančne garancije je mogoče sklepati v primeru predložitve zahteve za unovčenje bančne garancije kljub predhodnim nedvoumnim izjavam upravičenca, da so bila dela v celoti izvedena, ali po predčasnem odstopu od temeljnega pravnega posla, oziroma v primeru jasnih in očitnih kršitev pogodbenih obveznosti s strani upravičenca.
V primeru zlorabe bančne garancije bo naročnik primoran ukrepati hitro in na sodišču predlagati izdajo začasno odredbe, s katero se banki prepove izplačilo upravičencu po bančni garanciji.
Mineva leto dni, odkar je Slovenija doživela spremembe na področju urejanja prostorske zakonodaje. Področje urejanja prostorov in graditve objektov od 1. 6. 2018 na novo urejajo Zakon o urejanju prostora (Zurep-2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. (Zaid). Od omenjenega zakonodajnega trojčka je največjo reformo urejanja prostora prinesel Zurep-2, ki je razveljavil tri sedanje predpise: Zakon o urejanju prostora (Zurep-1), Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in Zakon o umeščanju prostorskih ureditev v prostor (ZUPUDPP).
Ena najpomembnejših novosti v smeri izboljšanja, ki jo je Zurep-2 prinesel v slovenski pravni prostor je možnost sprožitve upravnega spora zoper prostorske izvedbene akte na Upravnem sodišču. Predmetna sprememba je velik korak naprej od prejšnje ureditve, kjer je zakonitost oziroma ustavnost prostorskih izvedbenih aktov presojalo Ustavno sodišče, ki je v glavnem tovrstno odločanje zavračalo z argumentom pomanjkanja pravnega interesa.
Od uveljavitve zgoraj navedene spremembe tako v upravnem sporu sodišče odloča tudi o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov v delu določitve namenske rabe prostora ali njene usmeritve, določitve prostorskih izvedbenih pogojev, ki se nanašajo na namembnost posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, ali na velikost gradbene parcele ali na najustreznejše variante v uredbi o najustreznejši varianti, zato je priporočljivo dobro strokovno poznavanje omenjenih predpisov.
V soboto, 25. 5. 2019, je minilo natanko leto dni od uveljavitve Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), ki je bila označena kot največja sprememba na področju varstva osebnih podatkov preteklih desetletij in je postala referenčna točka v svetovnem merilu.
Nekatera podjetja, ki pri opravljanju svoje dejavnosti obdelujejo osebne podatke, so uskladila svoje poslovanje z določili GDPR, drugim je v interesu, da to storijo. V medijih so odmevali predvsem primeri izrečenih glob s strani nadzornih organov v tujini. Eden izmed prvih odmevnih primerov je bila globa v višini 400.000 EUR naložena bolnici na Portugalskem. 21. 1. 2019 je francoski Commission Nationale de l’Informatique et des Libertés (CNIL) naložil podjetju Google globo v višini 50 milijonov EUR. Slovenski Informacijski pooblaščenec se je v preteklem letu ukvarjal predvsem z izdajo mnenj.
Ministrstvo za pravosodje je napovedalo sprejem zakona o varstvu osebnih podatkov v skladu (ZVOP-2) z uredbo poleti 2019. Po sprejemu ZVOP-2 je tako pričakovati aktivnejšo vlogo Informacijskega pooblaščenca pri izrekanju glob kršiteljem. Prizadevanje po uskladitvi svojega poslovanja z določili GDPR bi torej morala biti prioriteta vsakega upravljavca in obdelovalca, ki tega področja še ni uredil.
Dne 4. 5. 2019 sta začeli veljati noveli Zakona o dohodnini (ZDoh-2U) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2F), ki sta davčno razbremenili regres za letni dopust. V davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost se ne všteva regres do zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Gre za spremembo doslej veljavne ureditve, po kateri je bilo treba od celotnega regresa obračunati dohodnino, prispevke za socialno varnost pa, če je bil višji od 70 % povprečne plače.
Spremembi sta pomembni tako z vidika delodajalca, kakor tudi z vidika delavca. Delodajalec je tako dolžan davčni odtegljaj in prispevke obračunati le v delu, ki presega 100 % povprečne mesečne plače. Povprečna mesečna bruto plača po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije znaša 1.721,82 EUR. Vendar tudi v primeru, če je delodajalec izplačeval regres zgolj v višini minimalne plače v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, to pomeni, da bo delavec prejel najmanj 886,63 EUR.
Sprememba zakonodaje velja od 1. 1. 2019. Zato zakon za izplačila regresa, ki so bila izvedena pred 4. 5. 2019, predvideva poseben postopek vračila preveč izračunane in odtegnjene akontacije dohodnine, preveč obračunanih in odtegnjenih prispevkov (vračilo delojemalcu) ter preveč obračunanih prispevkov (vračilo delodajalcu). Vračilo navedenih zneskov bo s posebno odločbo izvedla Finančna uprava Republike Slovenije.
Pri izračunu in obveznostih v zvezi s plačilom dohodnine iz naslova regresa za letni dopust vam lahko svetuje davčni ali pravni strokovnjak.
Danes je Finančna uprava RS (FURS) objavila javni poziv, v katerem davčne zavezance obvešča, da bo napram tistim davčnim zavezancem, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2018, dne 9. 5. 2019, še pred nakazilom zneska za vračilo dohodnine, izvedla pobot vseh neplačanih obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 7. 5. 2019.
Zavezanci, pri katerih bo opravljen pobot, bodo o opravljenem pobotu prejeli obvestilo, če bo znesek pobota presegel 10 EUR.
Upoštevajoč navedeno vse davčne zavezance pozivamo, da morebitne obveznosti do FURS poravnajo še pred 7. 5. 2019 in se s tem izognejo morebitnim dvojnim plačilom davčnih obveznosti.
V slovenski sodni praksi se kot eden izmed najpogostejših sporov s področja neupravičene obogatitve pojavi glede povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino. Razlog, da takšen spor nastane, je razpad različnih oblik življenjske oz. partnerske skupnosti, v kateri je eden od članov vlagal v nepremičnino drugega.
Najbolj pogosto do tega pride pri mladih parih, ki stanovanjski problem rešijo tako, da se vselijo v nepremičnino staršev enega od partnerjev in vanjo vlagajo delo in sredstva na način, da nepremičnino izboljšajo, dogradijo, obnovijo ipd.
V kolikor kasneje takšna življenjska skupnost razpade in se partner, ki je v nepremičnino vlagal, iz nje izseli, ima na voljo restitucijski zahtevek za povrnitev svojih vlaganj, vendar skladno s stališčem sodne prakse le za toliko, za kolikor se je zaradi njegovih vlaganj povečala vrednost nepremičnine.
Povrnitev vlaganj, s katerimi se je povečala vrednost nepremičnine, lahko vlagatelj uveljavlja v pravdnem postopku pred sodiščem, pri čemer je ključnega pomena, da zahtevek naperi zoper lastnika nepremičnine, v katero je vlagal (najpogosteje so to starši partnerja).
V kolikor niste (so)lastnik nepremičnine, v katero ste vlagali, kot je opisano zgoraj, vam priporočamo, da poiščete pomoč strokovnjaka, ki vam bo svetoval glede povrnitve vaših vlaganj.
Ministrstvo za finance je konec februarja predstavilo sveženj skupno devetih ukrepov, s katerimi naj bi optimizirali davke in razbremenili obdavčitev dohodkov iz zaposlitve, manjko proračunskih prihodkov pa nadomestili z zvišanjem obdavčitve kapitala ter z učinkovitejšim bojem proti sivi ekonomiji, davčnim utajam in socialnim goljufijam.
Ukrepi za razbremenitev dela so tako zvišanje dohodninskih mej v vseh davčnih razredih ob znižanju trenutnih davčnih stopenj, dvig splošne in dodatne olajšave ter razbremenitev obdavčitve regresa in nagrade za delovno uspešnost. Na drugi strani se na ravni obdavčitve kapitala predvideva zlasti dvig davčne stopnje pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov iz dosedanjih 25% na 30%, zvišanje nominalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za 1% vsako leto do največ 22% leta 2022 in omejen prenos davčne izgube v prihodnja davčna obdobja.
In še najnovejše novica v povezavi z zgoraj omenjenimi ukrepi: danes bo Državni zbor sprejemal novelo Zakona o dohodnini. V kolikor bo ta sprejeta, se v davčno osnovo za odmere dohodnine ne bo všteval regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače.
Še zmeraj pa bo potrebno regres za dopust izplačati do 30. junija.
Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: SPS) uvaja v letu 2019 nov program spodbud malih vrednosti, t.i. vavčerje. Podjetjem bo omogočil bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih bodo krepila svojo konkurenčnost in kompetence. V petih letih bo na voljo skupno 22,5 milijona evrov.
SPS bo javne pozive za vavčerje z različnimi vsebinami objavljal postopoma. Po januarski objavi vavčerjev za sofinanciranje stroškov za pridobitev certifikatov kakovosti in za sofinanciranje stroškov s postopki za zaščito intelektualne lastnine, ter februarski objavi vavčerjev za pomoč pri internacionalizaciji, je 5. 4. 2019 sledila objava vavčerjev, ki se nanašajo na digitalizacijo, in sicer:
Podjetja boste lahko uveljavljala povračilo stroškov, nastalih od 1.1.2019 dalje, zato svetujemo, da si shranite vsa potrebna dokazila (izbira izvajalca, računi, potrdila o plačilu itd.). Na podlagi odobrenega vavčerja boste lahko pridobili sofinanciranje storitev v višini 60 % stroškov (med katere spadajo tudi določeni odvetniški stroški). Najvišja vrednost, ki jo lahko pridobite za posamezni vavčer, je do 10.000 EUR.
Skupna višina vavčerjev, ki jih podjetje lahko koristi, pa je 30.000 EUR na leto.
Če ste torej zainteresirani za program sofinanciranja, je bistveno, da pravočasno oddate svojo vlogo, pred tem pa preverite, ali izpolnjujete pogoje skladno s programom.
Z veseljem sporočamo, da je pravni imenik Legal 500 podelil Odvetniški družbi Sibinčič Križanec naziv ene izmed vodilnih odvetniških pisarn v Sloveniji.
Že vrsto let sodelujemo v tej raziskavi, zato je spodbudno videti razvoj naše odvetniške družbe in biti priznan s strani tako cenjene pravne organizacije.
Ta dosežek seveda ne bi bil mogoč brez naših strank in njihovih velikodušnih prispevanj k tej raziskavi.
Na podlagi vaših povratnih informacij nudimo kakovostno pravno storitev in si bomo prizadevali to početi še naprej.
Več o razvrstitvi si lahko ogledate na uradni spletni strani Legal 500.
Od 16. februarja 2019 se v vseh državah članicah EU uporablja Uredba (EU) 2016/1191 (v nadaljevanju: Uredba), ki poenostavlja pretok nekaterih javnih listin med državami članicami EU.
Skladno z Uredbo so določene javne listine in njihove overjene kopije znotraj EU oproščene legalizacije in potrditve z žigom apostille. Javne listine, ki jih zajema Uredba, se nanašajo zlasti na osebno stanje (npr. rojstvo, smrt, sklenitev zakonske zveze, registrirana partnerska skupnost, posvojitev itd.), pa tudi na prebivališče in nekaznovanost.
Nadalje v določenih primerih odpravlja tudi potrebo po uradnem prevodu javnih listin. Za javne listine, najpogostejše uporabljene v čezmejnih izmenjavah, je namreč mogoče zahtevati večjezični standardni obrazec, ki je na voljo v vseh jezikih držav članic EU in ga je mogoče predložiti skupaj z javno listino. Če organi države članice EU zahtevajo overjen prevod javne listine, pa morajo sprejeti overjen prevod, ki je bil pripravljen v kateri koli državi članici EU.
Končno Uredba vzpostavlja obveznost sprejema overjenih kopij javnih listin, izdanih v drugih državah EU. Kadar država članica dovoljuje predložitev overjene kopije javne listine namesto originala, morajo organi te države članice sprejeti tudi overjeno kopijo, izdano v državi članici, kjer je bila izdana javna listina.
Vlada je na svoji redni 25. seji določila besedili novel Zakona o dohodnini in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki omogočata, da bo že letošnji regres za letni dopust do višine povprečne plače razbremenjen plačila dohodnine in prispevkov.
V kolikor bo torej novela Zakona o dohodnini sprejeta, se v davčno osnovo za odmere dohodnine ne bo všteval regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače (trenutno znaša bruto 1.729,15 EUR), določa pa se tudi postopek vračila že izračunane in odmerjene akontacije dohodnine v letu 2019, v primerih, če ste delodajalci regrese že izplačali.
Ob tem poudarjamo, da je v primeru, da boste regres izplačali pred uveljavitvijo novel, pri izplačilu regresa potrebno akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost obračunati in plačati po veljavni zakonodaji.
Ne pozabite, regres je potrebno izplačati do vključno 30. junija.
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je pooblaščena institucija za zbiranje, obdelovanje in posredovanje podatkov iz letnih poročil poslovnih subjektov ter za javno objavljanje letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih poslovnih subjektov.
V kolikor spadate med normirance ter poslovne subjekte, ki niso ustanovljeni kot pravne osebe in nimajo statusa samostojnega podjetnika (notarji, odvetniki, samostojni zdravstveni delavci, samostojni kulturni delavci, športniki, novinarji, nekateri drugi poslovni subjekti in civilna združenja), vam letnih poročil ni treba oddati.
Gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge, društva in politične stranke pa morajo, skladno s predpisi, predložiti letna poročila za leto 2018 do konca marca, letos najkasneje do 1.4.2019. Letna poročila se predložijo izključno prek portala AJPES z neposrednim vnosom podatkov v spletno aplikacijo, ali z uvozom XML datoteke.
Predložiti je potrebno:
Predložene podatke lahko potrdite na dva načina, in sicer s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali z obvestilom za AJPES, izpisanim iz spletne aplikacije, ki ga podpiše zastopnik poslovnega subjekta.
Svetujemo vam, da pravočasno predložite letno poročilo in se izognete prekršku.
Od sredine aprila, natančneje od 15. 4. 2019, bo tudi v Sloveniji mogoče skleniti t.i. predporočno pogodbo. Takrat se bodo začele uporabljati določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju: »DZ«), ki bodo nadomestile kogentne določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: »ZZZDR«) v zvezi z ureditvijo premoženjskih razmerij med zakoncema.
Zakonca lahko na podlagi prvega odstavka 62. člena ZZZDR med seboj v obliki notarskega zapisa sklepata vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti. Premoženje, ki ga pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje.
Smiselno enako bo od 15. 4. 2019 dalje predvideval tudi DZ, ki v 66. členu definira zakoniti premoženjski režim med zakoncema. Posebno premoženje vsakega od zakoncev bo (smiselno enako kot dotlej) skladno s prvim odstavkom 77. člena DZ tisto premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze.
Novi družinski zakonik pa bodočima (obstoječima) zakoncema nudi pravno možnost, da drugače od zakona uredita njuna premoženjska razmerja, in sicer, da izključita nastanek »skupnega premoženja«, kot tudi, da drugače uredita posledice razveze (v razmerju do razdelitve premoženja, obveznosti preživljanja nekdanjega zakonca, itd.). Vse navedeno lahko bodoča (obstoječa) zakonca uredita s Pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij (v nadaljevanju: »Pogodba«). Zakonca morata pred sklenitvijo Pogodbe drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izpodbojna.
V izogib negotovostim, ki jih prinaša morebitna razveza zakonske zveze in v kolikor želite zaščititi svoje premoženjske pravice, poskrbite za njihovo zavarovanje s pomočjo pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema.
Spletne igre na srečo lahko prirejajo le gospodarske družbe, ki imajo koncesijo za posamezno spletno igro na srečo, določeno v koncesijski pogodbi. Sprejemanje ali posredovanje vplačil, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, je v Republiki Sloveniji prepovedano.
To v bistvenem pomeni, da lahko podjetje, ki prireja lastniške igre na srečo ali zagotavlja storitve, kot so posredovanje naročil in posredovanje pri plačilih za tretja podjetja, ki prirejajo igre na srečo, to počne samo na podlagi koncesije in koncesijske pogodbe. V odsotnosti koncesije lahko Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) začne postopke. FURS praviloma prepove opravljanje spletnih iger na srečo preko spletne strani podjetja in sproži sodni postopek – preusmeritev prometa na državno spletno stran, ki navaja, da je FURS onemogočil dostop do spletne strani podjetja. Hkrati zoper podjetje in odgovorno osebo sproži postopek o prekršku.
Iz navedenega izhaja, da je za podjetja, ki se ukvarjajo s spletnimi igrami na srečo, izredno pomembno, da takoj po prejemu pisma FURS-a pooblastijo pravnega strokovnjaka zaradi ocene in zmanjšanja tveganj. Na primer, podjetje je lahko oglobljeno v višini največ 250.000 EUR v primeru prirejanja iger, vendar ne več kot 52.200 EUR za oglaševanje in podobne storitve brez koncesije.
Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: SPS) uvaja v letu 2019 nov program spodbud malih vrednosti, t.i. vavčerje. Podjetjem bo omogočil bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih bodo krepila svojo konkurenčnost in kompetence. V petih letih bo na voljo skupno 22,5 milijona evrov.
SPS bo javne pozive za vavčerje z različnimi vsebinami objavljal postopoma. Po januarski objavi vavčerjev za sofinanciranje stroškov za pridobitev certifikatov kakovosti in za sofinanciranje stroškov s postopki za zaščito intelektualne lastnine, je 22.2.2019 objavi sledil razpis vavčerjev za pomoč pri internacionalizaciji, in sicer:
Na podlagi odobrenega vavčerja boste lahko pridobili sofinanciranje storitev v višini 60 % stroškov (med katere spadajo tudi določeni odvetniški stroški). Najvišja vrednost, ki jo lahko pridobite za posamezni vavčer, je do 10.000 EUR. Skupna višina vavčerjev, ki jih podjetje lahko koristi, pa je 30.000 EUR na leto. Podjetja bodo lahko uveljavljala povračilo stroškov, nastalih od 1.1.2019 dalje, zato svetujemo, da si shranite vsa potrebna dokazila (izbira izvajalca, računi, potrdila o plačilu itd.).
Če ste torej zainteresirani za program sofinanciranja, je bistveno, da pravočasno oddate svojo vlogo, pred tem pa preverite, ali izpolnjujete pogoje skladno s programom.
1. januarja 2019 so stopila v veljavo nova mediacijska pravila Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije (Ljubljanska mediacijska pravila), ki strankam omogočajo uporabo mediacije kot samostojnega postopka ali v kombinaciji z arbitražo v skladu z arbitražnimi pravili Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije (Ljubljanska arbitražna pravila).
Ljubljanska mediacijska pravila se uporabljajo, če se stranke pred ali po nastanku spora dogovorijo, da bodo medsebojne spore skušale sporazumno rešiti s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) pod okriljem Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije. Če se stranke želijo dogovoriti za reševanje spora z mediacijo že v pogodbi, so jim na voljo vzorčne klavzule, s katerimi se lahko zavežejo bodisi, da bodo spor poskusile rešiti z mediacijo v skladu z Ljubljanskimi mediacijskimi pravili, bodisi, da bodo spor spor najprej reševale z mediacijo v skladu z Ljubljanskimi mediacijskimi pravili in zatem, če bo to potrebno, z arbitražo v skladu z Ljubljanskimi arbitražnimi pravili.
Poleg možnosti kombinacije postopka mediacije s postopkom arbitraže, Ljubljanska mediacijska pravila omogočajo tudi sporazumno izbiro enega ali več mediatorjev, pri kateri – če je to potrebno – lahko pomaga Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije, in zaupnost postopka.
Glede na navedeno se je v primeru spora torej smiselno izogniti počasnemu odločanju sodišča in raje izbrati alternativno reševanje sporov.
Le še dober mesec dni časa ima Združeno kraljestvo (ZK), da z EU ratificira sporazum o Brexitu. Če do sporazuma ne pride, bo namreč ZK za Evropsko unijo v trenutku postala tretja država, zanjo pa se ne bo več upoštevalo pravo EU. Podjetja, ki so do sedaj bodisi uvažala, bodisi izvažala iz ZK, bodo ponovno obremenjena s carinami in drugačnim plačevanjem davkov, spremenila se bodo npr. tudi pravila za prijavo in plačilo DDV, pri carinjenju bo potrebno predložiti deklaracije, lahko se bodo pojavile nekatere prepovedi in omejitve blaga, ki vstopa iz ZK v EU, dovoljenja ki jih pooblaščenim gospodarskim subjektov izdaja ZK, v EU ne bodo več veljavne, itd. V primeru trdega Brexita pomeni tudi, da ZK ne bo več v območju SEPA, ki je pomenilo plačevanje pod enakimi osnovnimi pogoji kot doma, odprt transakcijski račun v ZK se bo štel kot račun odprt v tujini in ne kot v EU, evropska gospodarska družba bo prenehala obstajati, prav tako evropski plačilni nalog.
Zaradi vsega navedenega lahko tako pri poslovanju z ZK nastopi več motenj, ki bi podjetjem onemogočala poslovanje, kot so ga bili vajeni do sedaj, zato naj se vsa taka podjetja za namene normalnega nadaljevanja poslovanja in zmanjšanja nastanka škode do 29. marca pripravijo tudi na možnost trdega Brexita.
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) ureja dve vrsti prepovedi konkurence; konkurenčno prepoved in konkurenčno klavzulo. Konkurenčna prepoved je zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti in delavca zavezuje ves čas trajanja delovnega razmerja, medtem ko se konkurenčna klavzula nanaša na čas po prenehanju delovnega razmerja in velja le, če se delavec in delodajalec zanjo dogovorita s pogodbo o zaposlitvi.
Priporočljivo je, da delodajalec, ki zaposluje delavce, ki pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobivajo tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, v pogodbo o zaposlitvi vključi konkurenčno klavzulo. S tem zaščiti svoj poslovni interes in si zagotovi varstvo pred nelojalno konkurenco delavca, ki zapusti delovno razmerje in bi svoje znanje in zveze lahko uporabil v konkurenčne namene.
Če kot delodajalec želite uspešno zaščititi svoje interese in zagotoviti, da vaši delavci po prenehanju delovnega razmerja ne bodo uporabljali pri vas pridobljenih znanj oziroma opravljali konkurenčne dejavnosti, poskrbite, da je konkurenčna klavzula, ki ste jo vključili v pogodbo o zaposlitvi, v skladu z zakonskimi določbami.
Vrhovno sodišče je januarja letos odločilo, da aktualna praksa FURS v zvezi z upoštevanjem naknadnih vplačil družbenikov pri odmeri dohodnine od kapitalskih dobičkov ob odsvojitvi poslovnih deležev ni skladna z zakonom. FURS namreč naknadnih vplačil družbenikov ni upošteval pri izračunu nabavne vrednosti poslovnega deleža, ki je bil predmet odsvojitve, zaradi česar je bila razlika med prodajno in nabavno vrednostjo odsvojenega poslovnega deleža in s tem davčna obveznost pogosto nesorazmerno visoka glede na dejanska vplačila kapitala družbenika.
Vrhovno sodišče je navedeno prakso označilo za zakonsko sporno in zavzelo stališče, da so naknadna vplačila lastniška naložba družbenika, ki povečuje premoženje družbe in s tem tudi knjigovodsko vrednost poslovnega deleža. Skladno s tem je treba šteti, da se za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi vštevajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Praktična posledica tega je, da se po novem tudi naknadna vplačila vštevajo v nabavno vrednost kapitala, kar zmanjšuje davčne obveznosti družbenikov pri prodaji deležev.
Družbeniki morajo tako ustrezno opredeliti in opraviti vsa vplačila, ki jih opravijo v svojo družbo, saj lahko to bistveno vpliva na višino njihove obdavčitve ob morebitni prodaji poslovnih deležev.
Ponosni smo, da je vodnik Chambers Global za leto 2019 nagradil Odvetniško družbo Sibinčič Križanec kot Recognised Practitioner na področju gospodarskega in korporacijskega prava.
Prav tako je naš Managing partner Jan Sibinčič med odvetniki uvrščen kot Up and Coming Lawyer.
Hvaležni smo vsem, ki so sodelovali v tej raziskavi in nam dali priložnost, da se uvrstimo med priznane odvetniške pisarne. Skozi prizadevanje za odličnost se bomo potrudili, da vam zagotovimo kakovostne pravne storitve še naprej.
Več o tem na uradni spletni strani Chambers and Partners.
V slovenski javnosti se je v zadnjem času pojavilo nekaj primerov nenamernega razkritja osebnih podatkov s strani državnih organov in gospodarskih družb.
Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR – v nadaljevanju: »Uredba«) kot kršitev varstva osebnih podatkov opredeljuje kršitev varnosti, ki povzroči namerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so shranjeni ali kako drugače obdelani. Skladno z Uredbo mora upravljalec v roku 72 ur od nastanka kršitve o tem obvestiti informacijskega pooblaščenca. V primeru, da bi lahko kršitev varstva osebnih podatkov povzročila večje tveganje, mora upravljalec osebnih podatkov o storjeni kršitvi obvestiti tudi posameznika na katerega se osebni podatki nanašajo.
Uredba za take kršitve predpisuje visoke kazni v višini do 20 milijonov evrov oziroma 4% letnega prometa. Taki kazni pa se je mogoče izogniti s sprejetjem naslednjih ukrepov:
V kolikor navedenih ukrepov v vašem podjetju še niste sprejeli, vam z vidika varstva osebnih podatkov svetujemo, da jih sprejmete čimprej.
Zakon o nematerializiranih vrednostih papirjih (v nadaljevanju ZNVP) je leta 2015 ukinil 80.000 registrskih računov za fizične in pravne osebe, zaradi česar so morali njihovi imetniki vrednostne papirje prenesti na trgovalni račun pri članu Klirinško depotne družbe (KDD), če jih niso želeli izgubiti, kar pa je bilo povezano z dodatnimi stroški.
Po ukinitvi registrskih računov so se preostali vrednostni papirji prenesli na začasne račune pri KDD, pri čemer znaša njihova skupna vrednost več kot 67 milijonov evrov. Na Ministrstvu za finance so ob ugotovitvi, da bi lahko prišlo do dodatnih stroškov, predlagali, da bi ti vrednostni papirji ostali na skupnem namenskem računu pri KDD še do konca leta 2021, nato pa bi jih prenesli na poseben račun pri Kapitalski družbi (KAD).
Skladno s predlogom bi imetniki teh vrednostnih papirjev lahko do konca leta 2021 zahtevali, da se ti vrednostni papirji prenesejo na njihov račun pri članu KDD.
Svetujemo vam, da ste, v izogib škodi zaradi izgube vrednostnih papirjev, pozorni na aktivnosti Ministrstva za Finance v zvezi z obravnavano tematiko.
Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: SPS) uvaja v letu 2019 nov program spodbud malih vrednosti, t.i. vavčerje. Podjetjem bo omogočil bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih bodo krepila svojo konkurenčnost in kompetence. V petih letih bo na voljo skupno 22,5 milijona evrov.
SPS bo javne pozive za vavčerje z različnimi vsebinami objavljal postopoma, pri čemer je prve vavčerje objavil 25. 1. 2019, in sicer za sofinanciranje stroškov za pridobitev certifikatov kakovosti in za sofinanciranje stroškov s postopki za zaščito intelektualne lastnine.
Podjetja boste lahko uveljavljala povračilo stroškov, nastalih od 1.1.2019 dalje, zato svetujemo, da si shranite vsa potrebna dokazila (izbira izvajalca, računi, potrdila o plačilu itd.). Na podlagi odobrenega vavčerja boste lahko pridobili sofinanciranje storitev v višini 60 % stroškov (med katere spadajo tudi določeni odvetniški stroški). Najvišja vrednost, ki jo lahko pridobite za posamezni vavčer, je do 10.000 EUR. Skupna višina vavčerjev, ki jih podjetje lahko koristi, pa je 30.000 EUR na leto.
Če ste torej zainteresirani za program sofinanciranja, je bistveno, da pravočasno oddate svojo vlogo, pred tem pa preverite, ali izpolnjujete pogoje skladno s programom.
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga zakona o poslovni skrivnosti in ga predložila v obravnavo ter sprejetje Državnemu zboru. Poslovna skrivnost je zaenkrat v slovenski zakonodaji sicer opredeljena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki ureja tudi njeno varstvo, določbe, ki se nanašajo na poslovno skrivnost oziroma njeno varovanje, pa vsebujejo tudi nekateri področni zakoni, in sicer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), Kazenski zakonik (KZ-1) in Obligacijski zakonik (OZ).
S sprejemom predlaganega zakona bi se v slovenski pravni red prenesla Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016, s tem pa bi se poslovno skrivnost celovito uredilo na enem mestu. Predlog zakona namreč definira pojem poslovne skrivnosti ter hkrati določa postopke in ukrepe v primeru protizakonitega razkrivanja poslovne skrivnosti, ureja sodno varstvo, vsebuje pa tudi določbe za ohranitev zaupnosti poslovne skrivnosti v sodnih postopkih. Sprejetje predlaganega zakona bi tako prineslo večje pravno varstvo imetnikom pravic, ki jim ga razpršenost pravil v veljavni zakonodaji RS ne zagotavlja v ustrezni meri.
21.10.2017 je kot odgovor na porast problematike prekarnega dela stopila v veljavo sprememba Zakona o inšpekcijskem delu (ZID-1), ki je Inšpektoratu RS za delo prinesla dodatne pristojnosti v primeru ugotavljanja kršitev, posledično pa tudi nove globe za delodajalce.
Prekarno delo je atipična, kratkotrajna in le občasno plačana oblika dela, ki ima številne negativne značilnosti za posameznika v primerjavi z rednim delovnim razmerjem, kot npr.: nestabilnost zaposlitve, nizke dohodke, neuravnotežene odnose moči, odsotnost možnosti kolektivnega pogajanja, pomanjkanje nadzora nad delovnim časom in nasploh odsotnost pravic in pravne varnosti, ki pripada redno zaposlenim.
V skladu s spremembo zakonodaje inšpektor, ki ugotovi opravljanje (prekarnega) dela na podlagi pogodbe civilnega prava (kot npr. samostojni podjetnik, prek študentske napotnice, avtorske pogodbe…) v nasprotju z veljavno zakonodajo, delodajalcu odredi naj izroči pisno pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki tako delo opravlja, pogodba pa mora biti sklenjena v treh delovnih dneh in ustrezati dejanskemu stanju dela, ki ga delavec opravlja.
V kolikor delodajalec prekarnemu delavcu ne izroči ustrezne pogodbe o zaposlitvi v 30 dneh od vročitve odločbe, ga inšpekcija kaznuje z globo od 4.500 € do 20.000 €, hkrati pa ima delavec pravico do sodnega varstva pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodni postopek je za prekarnega delavca nekoliko olajšan, saj velja obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da bo odsotnost elementov delovnega razmerja moral dokazati delodajalec.
Poleg tega za delodajalca nastanejo negativne posledice tudi na davčnem področju. Temeljno načelo obdavčitve fizičnih oseb je namreč obdavčitev glede na gospodarsko (ekonomsko) vsebino razmerja. Zato bo davčni inšpektor, v kolikor bo ugotovil, da gre za prikrito obliko delovnega razmerja, delodajalcu naložil plačilo davkov in prispevkov za celotno obdobje trajanja prekarnega dela, kot če bi šlo za redno delovno razmerje.
Prekarno delo torej za delodajalca predstavlja ogromno tveganje, povezano z nastankom nesorazmernih stroškov, zato preverite, če sodelovanje s fizičnimi osebami izven delovnega razmerja morda šteje za prekarno delo.
On 20 February 2018, the Act amending the Public Procurement Act (the “PPA-3”) was adopted and has become operational on 1 November 2018. The new PPA-3 implements the Directive 2014/24 / EU of the European Parliament and of the Council of 26 February 2014 on public procurement and repealing Directive 2004/18/EC and the Directive 2014/25 / EU of the European Parliament and of the Council of 26 February 2014 on procurement by entities operating in the water, energy, transport and postal services sectors and repealing Directive 2004/17/EC into national legislation. The Slovenian legislator has thus merged both directives into the single law applicable for both, the general and for the infrastructure field.
The new PPA-3 amended the existing procurement procedures most notably by omitting the obligation to publish the public procurement notice in certain cases of negotiations. Thus, as of 1 November 2018, the previous negotiation procedure subject to prior publication was replaced by a more competitive negotiation procedure enabling.
Moreover, the PPA-3 has brought a new process called the Innovation partnership, which aims to shorten the procurement procedure by setting shorter deadlines and abolishing the request for the explanation of the decision of the decision on the award of a public procurement contract is abolished. The contracting authorities have more freedom in choosing the type form of the procedure, and also facilitates access to procedures that involve negotiations.
The rules for carrying out the negotiations are more standardized and provide better security for tenders while allowing the contracting authorities the same flexibility in content and method of the negotiations.
Furthermore, the amended PPA-3 emphasizes measures to prevent conflicts of interest, giving undue advantage and corruption, as the most drastic examples of conflicts of interest can lead to the exclusion of the tenderer from the public procurement procedure.
The Government of the Republic of Slovenia recently submitted to the Parliament an amendment to the Corporate Income Tax Act (ZDDPO-2). The Amendment to the ZDDPO-2 partly incorporates Council Directive 2016/1164 into the Slovene tax legislature and enshrines the General-Anti-Avoidance-Rule (GAAR), aimed at safeguarding against corporate income tax avoidance and preventing schemes that result in obtaining unlawful tax advantages. The amendment also enshrines the term controlled companies, i.e. a foreign company in which the taxpayer has a shareholding of more than 50% and in which the profits actually paid are less than half of the DDPO that would have been charged to the company under the provisions of the ZDDPO-2. It is expected that the amended ZDDPO-2 shall come into force on January 1st, 2019.
We are proud to announce the launch of our new website.
As we strive for excellence in every aspect of our work, we wanted to offer you better platform to get access to us and our services.
Our new website is designed for easy navigation. Browsing through it you can get information about:
Feel free to contact us and let us know how we can help you and your business.
We are very proud of our work, and hard work does pay off. As a result of our pursuit of excellence, we are getting better each day and our quality service reflects in accolades we receive.
IFLR 1000 has ranked us as one of the leading financial & corporate law firms in Slovenia for year 2019.
In 2018 our law firm has been recognised by The Legal 500 as one of the leading law firms in Slovenia.
Furthermore, our Managing partner Jan Sibinčič was recognised by IFLR 1000 as Highly Regarded Lawyer in M&A and Capital Markets.