Dne 11. 4. 2020 je v veljavo stopil težko pričakovani »megazakon« oziroma Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). V nadaljevanju predstavljamo sprejete začasne ukrepe na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost.
Začasni ukrepi, sprejeti na podlagi »korona zakona« veljajo od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 30 dni):
- Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov
Delodajalec je upravičen do delnega povračila izplačanih nadomestil delavcem na začasnem čakanju na delo in delavcem, ki zaradi višje sile ne opravljajo dela, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral delodajalec naknadno vrniti prejeta sredstva.
Delavci na začasnem čakanju na delo so delavci, ki jim delodajalec začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije in jih napoti na začasno čakanje na delo. Delodajalec mora delavca začasno čakanje napotiti pisno, v pisnem napotilu pa določiti čas začasnega čakanja na delo (najdlje do 31. 5. 2020), možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % od njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Delavci, ki zaradi višje sile ne opravljajo dela, so delavci, ki dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami (v nadaljevanju »višja sila«). Tudi tak delavec ima v času, ko zaradi višje sile dela ne opravlja, pravico do nadomestila plače v višini 80 % od njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Delodajalec je upravičen do povračila izplačanega nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju na delo in delavcem, ki dela ne opravljajo zaradi višje sile, in sicer do višine, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji.
Nadalje je delodajalec za delavce na začasnem čakanju na delo in delavce, ki dela ne opravljajo zaradi višje sile, oproščen plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019.
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodi RS za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. 5. 2020. Poleg tega lahko pravico do povračila nadomestila plače uveljavi tudi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. 3 2020, če vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice. Prehodne določbe »megazakona« določajo, da se v obdobju trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona vse vloge za uveljavljanje delnega povračila plač delavcem na začasnem čakanju na delo obravnava v skladu z določbami tega zakona (v primeru, da je delodajalec vlogo vložil pred uveljavitvijo tega zakona, ga bo Zavod RS za zaposlovanje pozval na dopolnitev vloge).
Delodajalec vlogi priloži ustrezno izjavo iz 21. člena tega zakona ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga oz. o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile.
Zavod RS za zaposlovanje odloči o vlogi v roku osem dni s sklepom o povračilu izplačanih nadomestil. Povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo in mora Zavod RS za zaposlovanje obvestiti, če delavca pozove, da se na delo oziroma če delavcu preneha odsotnost zaradi višje sile. V nasprotnem primeru mora delodajalec prejeta sredstva vrniti v trikratni višini.
- Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo
Za delavce, ki v tem času delajo, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020.
Delodajalci vsakemu delavcu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen vseh davkov in prispevkov.
