Vrhovno sodišče je januarja letos odločilo, da aktualna praksa FURS v zvezi z upoštevanjem naknadnih vplačil družbenikov pri odmeri dohodnine od kapitalskih dobičkov ob odsvojitvi poslovnih deležev ni skladna z zakonom. FURS namreč naknadnih vplačil družbenikov ni upošteval pri izračunu nabavne vrednosti poslovnega deleža, ki je bil predmet odsvojitve, zaradi česar je bila razlika med prodajno in nabavno vrednostjo odsvojenega poslovnega deleža in s tem davčna obveznost pogosto nesorazmerno visoka glede na dejanska vplačila kapitala družbenika.
Vrhovno sodišče je navedeno prakso označilo za zakonsko sporno in zavzelo stališče, da so naknadna vplačila lastniška naložba družbenika, ki povečuje premoženje družbe in s tem tudi knjigovodsko vrednost poslovnega deleža. Skladno s tem je treba šteti, da se za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi vštevajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Praktična posledica tega je, da se po novem tudi naknadna vplačila vštevajo v nabavno vrednost kapitala, kar zmanjšuje davčne obveznosti družbenikov pri prodaji deležev.
Družbeniki morajo tako ustrezno opredeliti in opraviti vsa vplačila, ki jih opravijo v svojo družbo, saj lahko to bistveno vpliva na višino njihove obdavčitve ob morebitni prodaji poslovnih deležev.
