Objavljen je bil predlog Zakona o katastru nepremičnin, ki, poleg pomembnih sistemskih rešitev na področju nepremičninskih evidenc, namesto ločenih postopkov izdelave elaborata v geodetski storitvi ter evidentiranja novih ali spremenjenih podatkov, kot jih trenutno določa Zakon o evidentiranju nepremičnin, določa nov, enoten »katastrski postopek«.
Po predlogu Zakona o katastru nepremičnin katastrski postopek vključuje (i) postopke za izdelavo elaboratov in izdelavo elaborata, ki jih izvajajo geodetska podjetja (posamezne naloge v zvezi z vpisom stavb in delov stavb lahko izvajajo tudi projektanti), ter (ii) upravne postopke preveritve in odločanja o predlaganih spremembah in (iii) vpis podatkov v kataster nepremičnin, ki jih izvaja geodetska uprava. Takšen enoten katastrski postopek med drugim zajema ureditve mej parcele, parcelacije, komasacije, določitve območij stavbnih pravic in območij služnosti, vpise stavb in delov stavbe ter spreminjanja podatkov o stavbi in delu stavbe.
V zvezi z novim katastrskim postopkom pa predlog Zakona o katastru nepremičnin prinaša pomembno posledico tudi za imetnike lastninske pravice na nepremičninah.
Predlog Zakona o katastru nepremičnin namreč določa, da se osebe, ki so v zemljiški knjigi vpisane z EMŠO (za fizične osebe) ali matično številko (za pravne osebe), obvesti o katastrskem postopku tako, da se na njihov naslov stalnega prebivališča ali naslov za vročanje pošlje vabilo za udeležbo pri dejanju na način, da ga osebe prejmejo vsaj 8 dni pred začetkom izvedbe dejanja. Za osebe, ki pa v zemljiški knjigi niso vpisane z EMŠO (za fizične osebe) ali matično številko (za pravne osebe) pa se šteje, da so bile vabljene, če je bil katastrski postopek objavljen v informacijskem sistemu kataster vsaj 8 dni pred začetkom izvedbe dejanja, kar pomeni, da takšnih oseb ni potrebno osebno vabiti.
Omenjena določila ima lahko pomembne posledice za veliko število oseb. Na podlagi podatkov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na dan 8. 1. 2020 kar 1.628.424 imetnikov lastninske pravice v zemljiško knjigo ni bilo vpisanih s popolnimi podatki, kar predstavlja kar 15,4 % vseh imetnikov lastninske pravice.
Glede na omenjene rešitve predloga Zakona o katastru nepremičnin zato vsem osebam predlagamo, da preverijo vpise v zemljiški knjigi ter po potrebi poskrbijo za ustrezno dopolnitev ali popravek vpisanih podatkov. V nasprotnem primeru jih namreč v skladu s predlogom Zakona o katastru nepremičnin lahko doletijo pomembne pravne posledice.
