Državni zbor obravnava dopolnjen predlog novele Zakona o industrijski lastnini. Namen novele ZIL-1 je harmonizacija z določbami Direktive (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami. Zaradi soobstoja nacionalnih znamk v državah članicah Evropske unije in znamke Evropske unije je uravnoteženje pravil ključnega pomena.
Za imetnike znamk in osebe, ki želijo registrirati znamke, so pomembne predvsem naslednje novosti:
- poleg zvočnih znamk bo mogoča registracija novih vrst znamk, kot so znamka gibanja, multimedijska in holografska znamka;
- razširjen nabor (taksativno naštetih) absolutnih razlogov, zaradi katerih bo lahko Urad RS za intelektualno lastnino lahko zavrnil registracijo, bo odslej vseboval tudi zavarovane tradicionalne izraze za vino, zajamčene tradicionalne posebnosti in žlahtniteljske pravice;
- pri spremembah relativnih razlogih za zavrnitev registracije na podlagi ugovora izpostavljamo predvsem jasnejšo opredelitev pojma prejšnja znamka;
- na področju stvarnih pravic na znamkah, licence in izvršbe ter glede prenosa znamk;
- imetnik blagovne znamke bo lahko tretji osebi prepovedal uporabo znaka v primerjalnem oglaševanju, imel bo možnost prepovedati pripravljalna dejanja in vnos blaga, ki ga carina ni sprostila v prosti promet.
V primeru sprejema bo novela ZIL-1 omogočila registracijo modernejših znamk. Hkrati bo oseba, ki želi registrirati svoj znak kot znamko, morala biti previdnejša, da pri tem ne bi kršila novih absolutnih (ali relativnih) razlogov za zavrnitev. V poslovanju gospodarskih subjektov bodo še posebej pomembne spremembe glede razpolaganja z znamkami. Imetnikom znamk in osebam, ki to želijo postati, bo tako v treba posvetiti večjo skrbnost pred registracijo znamke, hkrati pa bodo lahko izkoristili izboljšano pravno varstvo registriranih znamk in razpolaganja z njimi.
