Pogosta problematika prekarnega dela v Sloveniji

21.10.2017 je kot odgovor na porast problematike prekarnega dela stopila v veljavo sprememba Zakona o inšpekcijskem delu (ZID-1), ki je Inšpektoratu RS za delo prinesla dodatne pristojnosti v primeru ugotavljanja kršitev, posledično pa tudi nove globe za delodajalce.
Prekarno delo je atipična, kratkotrajna in le občasno plačana oblika dela, ki ima številne negativne značilnosti za posameznika v primerjavi z rednim delovnim razmerjem, kot npr.: nestabilnost zaposlitve, nizke dohodke, neuravnotežene odnose moči, odsotnost možnosti kolektivnega pogajanja, pomanjkanje nadzora nad delovnim časom in nasploh odsotnost pravic in pravne varnosti, ki pripada redno zaposlenim.

V skladu s spremembo zakonodaje inšpektor, ki ugotovi opravljanje (prekarnega) dela na podlagi pogodbe civilnega prava (kot npr. samostojni podjetnik, prek študentske napotnice, avtorske pogodbe…) v nasprotju z veljavno zakonodajo, delodajalcu odredi naj izroči pisno pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki tako delo opravlja, pogodba pa mora biti sklenjena v treh delovnih dneh in ustrezati dejanskemu stanju dela, ki ga delavec opravlja.

V kolikor delodajalec prekarnemu delavcu ne izroči ustrezne pogodbe o zaposlitvi v 30 dneh od vročitve odločbe, ga inšpekcija kaznuje z globo od 4.500 € do 20.000 €, hkrati pa ima delavec pravico do sodnega varstva pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodni postopek je za prekarnega delavca nekoliko olajšan, saj velja obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da bo odsotnost elementov delovnega razmerja moral dokazati delodajalec.

Poleg tega za delodajalca nastanejo negativne posledice tudi na davčnem področju. Temeljno načelo obdavčitve fizičnih oseb je namreč obdavčitev glede na gospodarsko (ekonomsko) vsebino razmerja. Zato bo davčni inšpektor, v kolikor bo ugotovil, da gre za prikrito obliko delovnega razmerja, delodajalcu naložil plačilo davkov in prispevkov za celotno obdobje trajanja prekarnega dela, kot če bi šlo za redno delovno razmerje.

Prekarno delo torej za delodajalca predstavlja ogromno tveganje, povezano z nastankom nesorazmernih stroškov, zato preverite, če sodelovanje s fizičnimi osebami izven delovnega razmerja morda šteje za prekarno delo.

SORODNE OBJAVE
Kaj prinaša predlog ZGD-1M?

Kaj prinaša predlog ZGD-1M?

1. Novosti v poročanju o trajnostnosti   Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M)1 uvaja pomembne novosti na področju trajnostnega poročanja,…

Preberi več
Prejemki članov upravnega odbora in izvršnih direktorjev

Prejemki članov upravnega odbora in izvršnih direktorjev

Prejšnji teden sta naša odvetnika, Jan Sibinčič in dr. Anja Strojin Štampar, predavala o enotirnem sistemu upravljanja delniške družbe pri Združenju nadzornikov Slovenije. Enotirni sistem upravljanja je posebej primeren za delniške družbe z enim samim delničarjem ali z zaprto delničarsko strukturo, saj omogoča aktivno vključevanje delničarjev v sprejemanje strateških in drugih najpomembnejših poslovnih odločitev. Posebno pozornost sta namenila tudi prejemkov upravnega odbora in izvršnih direktorjem, kar na kratko povzemamo v strokovnem prispevku, objavljenem na naši spletni strani. Prispevek najdete tukaj:

Preberi več
Spet smo v polnem pogonu ter z vami delimo svoje izkušnje in znanje!

Spet smo v polnem pogonu ter z vami delimo svoje izkušnje in znanje!

Naša odvetnika, Jan Sibinčič in dr. Anja Strojin Štampar, bosta za Združenje Nadzornikov Slovenije izvedla predavanje o enotirnem sistemu upravljanja…

Preberi več

Naslov:

Odvetniška družba Sibinčič Novak & Partnerji
Dalmatinova ulica 8
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Podatki o družbi:

Osnovni kapital 12.000 EUR

Matična številka: 9575782000

ID DDV: SI68184093

Okrožno sodišče v Ljubljani