Oznaka »Teran« se lahko uporabi na etiketah hrvaških vin

9. 9. 2020 je Splošno sodišče v zadevi T-626/17 zavrnilo tožbo Slovenije proti Evropski komisiji (»Komisija«). Slovenija je s tožbo zahtevala, da Splošno sodišče razglasi Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1353 z dne 19. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabljajo na etiketah vina (»izpodbijana uredba«) za nično. Glavni tožbeni razlogi Slovenije so bili, da je Komisija s sprejemom izpodbijane uredbe prekoračila svoja pooblastila, da je izpodbijana uredba retroaktivno posegla v že pridobljene pravice slovenskih proizvajalcev vin in da je bilo s sprejemom omenjene uredbe nesorazmerno poseženo tudi v njihove premoženjske pravice.

Tretji odstavek 100. člena Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (»Uredba 1308/2013«) določa: »Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila.« Na podlagi omenjene določbe Uredbe 1308/2013, ki je veljala od 1. 1. 2014 dalje (torej po pristopu Hrvaške k EU), pa je bila sprejeta izpodbijana uredba.

Splošno sodišče je sicer ugotovilo, da je Komisija omenjeno določbo res uporabila retroaktivno, ampak zaradi tega ni bilo podane kršitve prava Evropske unije (»EU«). Že pred Uredbo 1308/2013 je namreč veljala podobna določba v njeni predhodnici, ki je bila v uporabi na dan pristopa Hrvaške k EU. Nobena izmed določb pa ni določala časovnih mej za ukrepanje Komisije. Ker pred pristopom Hrvaške Komisija ni imela nobene ozemeljske pristojnosti in zato ni mogla sprejeti izpodbijane uredbe, je Splošno sodišče odločilo, da je Komisija ravnala v skladu s sistematiko in besedilom zadevnih določb.

V zvezi s trditvijo Slovenije, da je Komisija s tem, da je izpodbijani uredbi priznala retroaktivni učinek, kršila načela pravne varnosti, spoštovanja pridobljenih pravic in varstva legitimnih pričakovanj, pa je Splošno sodišče opozorilo, da načelo pravne varnosti nasprotuje temu, da se aktom Evropske unije prizna retroaktivni učinek, razen če cilj izpodbijanega akta zahteva, da se temu aktu podeli retroaktivni učinek, in če so bila legitimna pričakovanja zadevnih oseb ustrezno upoštevana.

Splošno sodišče je presodilo, da se je z izpodbijano uredbo uresničeval cilj splošnega interesa, in sicer zaščita zakonitih praks označevanja, ki so na hrvaškem obstajale 30. 6. 2013, ter zaščita konflikta med temi praksami in zaščito slovenske zaščitene označbe porekla. Poleg tega pa je Komisija ob upoštevanju občutljivosti vprašanja za obe državi legitimno poskušala najti rešitev s pogajanji, ki pa niso bila uspešna. Splošno sodišče je presodilo tudi, da Komisija ni dala natančnih, brezpogojnih in skladnih zagotovil slovenskim proizvajalcem vin, ki bi pri njih vzbudila upravičena pričakovanja, da Hrvaški ne bo odobreno nobeno odstopanje z retroaktivnim učinkom glede navedbe imena »Teran« na etiketah vin, pridelanih na njenem ozemlju. Republika Slovenija tako po oceni Splošnega sodišča ni dokazala, da so bila zaradi obsega in načina ureditve retroaktivnega učinka izpodbijane uredbe kršena legitimna pričakovanja slovenskih proizvajalcev vin.

Splošno sodišče je tako omenjene in tudi ostale, v postopku zatrjevane argumente slovenske strani zavrnilo kot neutemeljene.

Splošno sodišče je tako z zavrnitvijo tožbenega zahtevka Slovenije odločilo, da je bila izpodbijana uredba sprejeta v skladu s pravom EU. S tem pa je tudi potrdilo, da se sme ime »Teran«, ki je sicer priznano kot zaščitena označba porekla slovenskih vin, navajati kot sorta vinske trte na etiketah vin, proizvedenih na Hrvaškem. Vendarle pa se sme v skladu s pravom EU omenjeno ime navesti zgolj za označbo porekla vin »Hrvatska Istra«, pa še to le, če sta »Hrvatska Istra« in »Teran« v istem vidnem polju in je ime »Teran« zapisano z manjšimi črkami.

Slovenija se lahko zoper sodbo Splošnega sodišča glede pravnih vprašanj pritoži še na Sodišče, tako da morda zgodba z uporabo imena »Teran« še ni zaključena.

SORODNE OBJAVE
Uvrstitev na lestvico Legal 500

Uvrstitev na lestvico Legal 500

Z veseljem sporočamo, da je odvetniška pisarna Sibinčič Novak & Partnerji ponovnouvrščena na lestvico vodilnih odvetniških pisarn v Sloveniji po…

Preberi več
Naše pravno znanje in povezave širimo prek meja.

Naše pravno znanje in povezave širimo prek meja.

Odvetniška pisarna Sibinčič Novak & Partnerji se je včlanila v Mackrell International Legal Network, globalno mrežo odvetniških pisarn, specializiranih za vsa…

Preberi več
Chambers and Partners je uvrstil Sibinčič Novak & Partnerji med najboljše odvetniške družbe v Sloveniji!

Chambers and Partners je uvrstil Sibinčič Novak & Partnerji med najboljše odvetniške družbe v Sloveniji!

Ponosno sporočamo, da smo bili pri Chambers and Partners v Global Guide 2024 rangirani  kot ena izmed enajstih najboljših odvetniških…

Preberi več

Naslov:

Odvetniška družba Sibinčič Novak & Partnerji
Dalmatinova ulica 8
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Podatki o družbi:

Osnovni kapital 10.560 EUR

Matična številka: 9575782000

ID DDV: SI68184093

Okrožno sodišče v Ljubljani