S pričetkom tega tedna so začele teči razprave v zvezi z osnutkom tretjega protikoronskega zakona, vlada pa naj bi predlog slednjega potrdila že danes, 20. 5. 2020. V nadaljevanju povzemamo nekaj glavnih predvidenih ukrepov.
Nosilni ukrep predstavlja subvencioniranje skrajšanega delovnega časa na podlagi predloga Ministrstva za delo, ki bi ga bili v skladu z besedilom osnutka deležni tisti delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Tako naj bi bilo subvencionirano delo zaposlenih, skrajšano na 20 do 36 ur tedensko, subvencije pa bi znašale med 112,13 EUR in 448,52 EUR in bi jih bilo mogoče koristiti največ pet mesecev.
Ministrstvo za delo je predlagalo tudi razširitev nabora upravičencev do državne pomoči, ki bi jo bili v primeru sprejetja predloga deležni tudi izvajalci socialnovarstvene storitve pomoči na domu, zasebni izvajalci institucionalnega varstva in izvajalci pomoči družini na domu. Predvideno je tudi zvišanje subvencij plač za invalide.
Ministrstvo za gospodarstvo svoje predloge osredotoča predvsem na posebno pomoč za gostinstvo in turizem, za kateri med drugim predlaga podaljšanje ukrepa čakanja na delo za en mesec, torej do konca junija. Za druge panoge se čakanje na delo predvidoma ne bo podaljšalo. V zvezi s področjem turizma so v javnosti veliko pozornosti poželi predvideni boni za spodbujanje dodatne potrošnje v turizmu. Ti naj bi bili v višini 200 EUR izplačani vsem polnoletnim osebam s stalnim prebivališčem v Sloveniji, oziroma tistim, ki bodo v letošnjem letu dopolnile 18 let, mladoletni pa bi prejeli bone v višini 50 EUR. Boni naj bi bili prenosljivi znotraj družine, mogoče pa jih bo koristiti v nastanitvenih obratih do konca leta 2020.
Ministrstvo za kmetijstvo se zavzema za podaljšanje finančnega nadomestila nosilcem kmetijskih gospodarstev in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, lastnikom gozda in imetnikom dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo zaradi posledic epidemije izpad dohodka, do konca letošnjega leta.
Več predlaganih ukrepov je vezanih tudi na cilj pospešitve pridobivanja gradbenih dovoljenj. Med njimi je tudi rešitev, da k zahtevi za izdajo tega dovoljenja ne bi bilo treba predložiti dokazil o pravici graditi na zemljiščih, ki so predmet posega. Po novem bi lahko investitor začel graditi že na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, in ne šele, ko je to pravnomočno, kar pomeni, da bi lahko delo začel kljub morebitnim tožbam, a na lastno odgovornost.
