Naraščanje števila okužb s koronavirusom (COVID-19) in pandemija posega praktično na vsa področja delovanja sodobne družbe. Evropska komisija je z namenom okrepitve javnozdravstvenega sistema in ublažitve socialno-ekonomskih učinkov pandemije v EU zadolžila osem evropskih komisarjev za uskladitev skupnega odziva, ki zajema naslednje sklope ukrepov:
- zagotavljanje ustrezne oskrbe z zaščitno in medicinsko opremo po vsej Evropi;
- ublažitev udarca za preživetje ljudi in gospodarstva z uporabo popolne prožnosti fiskalnih pravil EU;
- vzpostavitev naložbene pobude v višini 37 milijard EUR za zagotavljanje likvidnosti malim podjetjem in zdravstvenemu sektorju;
- določitev usklajenega sklopa smernic za države članice o ukrepih na mejah za varovanje zdravja državljanov ob omogočanju prostega pretoka osnovnih dobrin;
- začasno omejitev nebistvenih potovanj v EU.
Upoštevaje obvestilo o usklajenem gospodarskem odzivu Evropske komisije so najbolj prizadeti sektorji zdravstva, turizma, prometa, zlasti letalska industrija. Ekonomski odziv bi moral biti pogumen in usklajen z namenom, med drugim zagotoviti, da bodo delavci v Evropi (vključno s samozaposlenimi) zaščiteni pred izgubo dohodkov in da bodo najbolj prizadeta podjetja (zlasti mala in srednje velika podjetja) in sektorji imeli potrebno podporo in finančno likvidnost. Med ukrepi izpostavljamo:
- na področju transporta Evropska komisija predlaga zakonodajo, s katero bi letalske prevoznike začasno oprostila obveznosti glede uporabe letaliških slotov na podlagi prava EU. Gre za pravilo »uporabi ali izgubi«, pri čemer morajo uporabiti 80 % dodeljenih slotov, sicer lahko v prihodnjih sezonah izgubijo pravico do slota;
- na področju turizma Evropska komisija zaenkrat sodeluje z državami članicami za usklajevanje podpornih ukrepov;
- v okviru likvidnostnih ukrepov namerava Evropska komisija zagotoviti 1 milijardo EUR v obliki garancij Evropskega investicijskega sklada za financiranje približno 8 milijard obratnega kapitala in pomagati vsaj 100.000 evropskim malim in srednje velikim podjetjem. Ta podpora bo usmerjena preko obstoječih instrumentov Evropskega investicijskega sklada. Dodatno bodo v okviru istega instrumenta zagotovljene kreditne počitnice (credit holidays);
- banke bodo morale zagotavljati posojila, nacionalne vlade pa bodo lahko zagotovile državne garancije bankam. Pomoč bankam zaradi koronavirusa po mnenju Evropske komisije ne šteje za izredno javno finančno pomoč;
- pri ublažitvi vpliva na zaposlovanje bo Evropska komisija podpirala države članice. Pospešila bo pripravo European Unemployment Reinsurance Scheme z namenom podpreti nacionalne politike za ohranitev delovnih mest in veščin;
- z iniciativo za naložbe v odzivu na koronavirus (Coronavirus Response Investment Initiative) Evropska komisija v okviru kohezijske politike namerava usmeriti 37 milijard EUR za povečane investicije leta 2020. Prerazporejena sredstva namerava porabiti za zdravstveni sistem ter mala in srednje velika podjetja. Potrebna bo hitra implementacija ukrepov s strani države. V okviru iniciative bodo preko Solidarnostnega sklada EU na voljo povečana sredstva v višini 800 milijonov EUR, za podporo odpuščenim delavcem in samozaposlenim pa bi lahko bil mobiliziran Evropski skladi za prilagoditev globalizaciji z 179 milijonov EUR sredstvi.
- glede na omejen proračun EU Evropska komisija priznava glavno vlogo državnih proračunov. V ta namen je predlagala sveženj dopolnitev obstoječih pravil o državnih pomočeh za plače, davke in socialne prispevke, potrošnikom, likvidnostne potrebe, odškodnine podjetjem, in druge. V zvezi z državnimi pomočmi Evropska komisija poudarja pomembnost načela »one time, last time«, hkrati pa izbruh koronavirusa šteje za izjemen dogodek v EU.
Prizadevanja Evropske komisije za ublažitev pandemije koronavirusa bodo lahko podjetjem (predvsem malim in srednje velikimi podjetjem) pomagala ublažiti posledice izbruha virusa v EU. Predlagamo, da se sproti in pravočasno seznanjajo z ukrepi Evropske komisije, pri tem pa je posebno pozornost treba posvetiti koriščenju državnih pomoči.
