Zaradi posledic pandemije in epidemije koronavirusa (virus SARS-CoV-2) je Državni zbor v nujnem postopku dne 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki je stopil v veljavo 11. 4. 2020.
ZIUZEOP prinaša številne pomembne ukrepe za omilitev posledic epidemije, med drugim tudi na področju finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja:
- Nova domneva insolventnosti
ZIUZEOP obstoječim domnevam, ki v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) opredeljujejo položaj insolventnosti, z namenom zagotavljanja izplačil delavcem dodaja novo domnevo insolventnosti, in sicer, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, šteto od takrat, ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije na območju Republike Slovenije.
Ta dodatna domneva insolventnosti je neizpodbojna in velja še štiri mesece po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP.
- Odlog obveznosti poslovodstva
Skladno z ZIUZEOP poslovodstvo – ne glede na določbe ZFPPIPP – ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije, tj. če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji. Ta ukrep se uporablja v času razglasitve epidemije in še tri mesece po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP.
ZIUZEOP nadalje podaljšuje roke za posamezna dejanja v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala družbe zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. Če je namreč v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki in organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ne morejo pravočasno (i) sklicati skupščine, ki bi odločala o povečanju osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, ali (ii) objaviti poziva za vpis in vplačilo delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki, morajo skladno z ZIUZEOP ta dejanja in ukrepe skladno z ZIUZEOP začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP.
Z ZIUZEOP so podaljšani tudi roki za izpolnitev obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave; te se ne iztečejo prej kot v enem mesecu po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP.
- Odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja
ZIUZOP podaljšuje tudi obdobje, v katerem dolžnik doseže finančno prestrukturiranje in posledično prenehanje insolventnosti, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije. Če namreč upnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka družbe najpozneje v dveh mesecih po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP in če je insolventnost nastala kot posledica razglasitve epidemije, tj. če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji, je ne glede na določbe ZFPPIPP skladno z ZIUZEOP (i) obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, ker bo dolžnik z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost in (ii) obdobje, v katerem dolžnik upraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece (in ne le dva meseca, kot sicer predvideva ZFPPIPP).
