S pojavom Koronavirusa COVID-19 se je pojavila potreba po delu od doma in odrejanju dela od doma v primeru izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delo od doma delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ko so izven delovnih prostorov delodajalca. Na splošno velja, da se delodajalec in delavec za delo na domu dogovorita s pogodbo o zaposlitvi, in sicer za celotno trajanje delovnega časa ali le del delovnega časa. Obveznosti delodajalca pri urejanju takšne oblike dela so sprejem ustreznega Pravilnika o delu od doma, s katerim natančno določi pogoje za opravljanje dela od doma (število dni, način poročanja o delu, delovni čas,…), obvestilo inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu in zagotavljanje varnih pogojev za delo na domu v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).
Poleg tega ZDR-1 omogoča tudi enostransko odrejanje opravljanja dela na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko kraj opravljanja dela, določen s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremeni tudi brez soglasja delavca. Obveznost opravljanja dela od doma torej lahko traja le začasno, dokler trajajo izjemne okoliščine in je sprememba kraja opravljanja dela nujna in potrebna. Tudi v tem primeru pa je delodajalec dolžan urediti vprašanja primernosti delovnega mesta, delovnega čas, zagotavljanja delovnih sredstev, varstva poslovnih skrivnosti ipd. Prav tako mora delodajalec o opravljanju dela na domu takoj, ko je to mogoče, obvestiti inšpektorat za delo ter zagotavljati varne in zdrave razmere za delo v skladu z ZVZD-1.
Delodajalec naj svoje obveznosti pri opravljanju dela od doma izpolni pravočasno, saj zakon v primeru kršitev predpisuje različne globe.